V Sloveniji trenutno najhitreje raste število tujih prebivalcev ter število prejemnikov denarne socialne pomoči

Vir foto: ess.gov.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Začetek 13. redne seje državnega zbora so, kot običajno, zaznamovala poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrom. 

Med njimi podrobneje izpostavljamo enega, ki se tiče porajajočega osrednjega problema dogajanja v Sloveniji ter drugega, ki je glede na stopnjo pomembnosti bolj obroben, je pa medijsko precej izpostavljen. 

Zmago Jelinčič je v vprašanju predsedniku vlade naslovil problematiko posledic hitro naraščajočega priseljevanja v Slovenijo. Samo letos se je k nam priselilo 15.335 novih tujcev iz držav nečlanic EU, velika večina z Balkana. Skoraj 8 tisoč od teh je v Sloveniji vložilo vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane. Gre večinoma za otroke, pa tudi žene, ki so jih tuji delavci v Sloveniji prijavili po zakonski možnosti združevanja družin. S tem pa si pridobijo pravice do slovenskih socialnih transferjev. 

Slednje sovpada s skokovitim naraščanjem prejemnikov denarne socialne pomoči. Kljub rekordno nizki brezposelnosti in gospodarski rasti je teh kar 14.500 več kot pred letom dni.

"Futramo tujce", domačim pa ne damo


Poslanca Zmaga Jelinčiča je sicer najbolj zanimalo, zakaj vloge za vzdrževane družinske člane tako drastično naraščajo. Lani je bilo za priznanje teh vloženih 4.106 obrazcev, letos pa skoraj enkrat toliko dodatnih. Po Jelinčičevih podatkih naj bi v Sloveniji tako bivalo 23.410 tujih otrok. Zanimalo ga je tudi, kaj se bo zgodilo, ko bo državni sekretar Cantarutti v Slovenijo pripeljal 3.000 Filipincev, za kar si prizadeva gospodarstvo.

Ta podatek je Šarec zanikal, potrdil pa je, da je imelo na dan 31. 10. 2019 v Republiki Sloveniji veljavno dovoljenje za stalno prebivanje 86.710 državljanov tretjih držav, 76.639 državljanov tretjih držav pa veljavno dovoljenje za začasno prebivanje. Skupaj torej 163.349. Največ veljavnih dovoljenj za prebivanje imajo državljani Bosne in Hercegovine, sledijo državljani Kosova in Srbije.

K temu je potrebno dodati še 12.130 državljanov držav članic evropskega gospodarskega prostora, ki so imeli veljavno potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in 16.145 državljanov držav članic evropskega gospodarskega prostora, ki so imeli veljavno potrdilo o prijavi prebivanja. Skupaj 28.275.

Šarec ni trdil, da so primeri zlorab nemogoči, a da te preganjajo in nikakor ne "futrajo tujcev". Prav tako ne vidi možnosti zmanjšanja uvoza delovne sile v večji aktivaciji brezposelnih.

Na nadaljnje očitke o nepravilnostih in pomanjkljivih evidencah je Šarec odvrnil le: "Hvala za vaše mnenje."

Na spodnjem grafu spremljamo naraščanje števila tujih državljanov s prebivališčem v Sloveniji, ki prihajajo iz petih balkanskih držav.



Številni izmed njih sicer v resnici ne prebivajo v Sloveniji, temveč tukajšnji sistem zgolj zlorabljajo. Z lažno pogodbo o zaposlitvi, ki jo je pri nas mogoče kupiti za nekaj tisoč evrov, dobijo vstopnico za življenje v finančno bolj privlačnih državah EU kot so Avstrija, Nemčija Švedska. Miha Šepec je tako za Dnevnik dejal, da je Slovenija zanimiva, ker je naš sistem izdaje delovnih dovoljenj bistveno bolj odprt kot v drugih državah Evropske unije.

A ker so prijavljeni pri nas, so seveda sami in vzdrževani družinski člani še vedno upravičeni do "slovenskih" socialnih transferjev. Gre za zlorabe sistema, na katere Šarčeva vlada še ni našla ustreznega odgovora.

Število ljudi "na sociali" se je podvojilo

Kljub rekordni brezposelnosti, potrebam po delavcih na trgu dela in nadpovprečni gospodarski rasti se je število prejemnikov denarne socialne pomoči v Sloveniji od krize skoraj podvojilo.

Trenutno denarno socialno pomoč v Sloveniji prejema 90.400 upravičencev, oziroma okoli 4,5 odstotka vse populacije. Od tega 66.400 odraslih in 24.000 otrok. Skoraj 60 odstotkov teh je dolgotrajnih prejemnikov, ki pomoč v zadnjih treh letih prejemajo vsaj dve leti.

Samo z lani na letos se je število prejemnikov denarne socialne pomoči povečalo za 14.500.



Vlada ima težave z Vardo, ker ne krši nobenega zakona ali drugega predpisa ...


V ilustracijo, kakšni problemi pa vladajočo koalicijo bolj obremenjujejo od zgornjih dilem, izpostavljamo poslansko vprašanje, ki ga predsedniku vlade tradicionalno zastavi predstavnik koalicije.

Na vprašanje poslanca iz vrst SD Predraga Bakovića o zaskrbljenosti zaradi vojaške formacije na južni meji je predsednik vlade podal pomenljiv odgovor. Strinjal se je s poslancem, da ga pojav skrbi ter da bodo na priporočilo sveta za nacionalno varnost šli v spremembo zakonodaje, ki bo to preprečila.

Kot izpostavlja Šarec, policija vse posameznike budno spremlja. Ti se tako ob južni meji gibajo pod neprestanim policijskim nadzorom in nikamor ne hodijo nenadzorovani: "Vedno vemo kje so, vemo kaj delajo. Kot ste pa že sami pravilno ugotovili, pa dokler ne storijo prekrška, ki bi bil opredeljen v zakonodaji, seveda jih ni moč oglobiti. /.../ Zato je pristojnima ministrstvoma /.../ že naročeno, naj v najkrajšem času pripravita spremembe Kazenskega zakonika in prekrškovnih predpisov. Naj vas pa tudi spomnim, da smo v nedavno sprejeto resolucijo o strategiji nacionalne varnosti zapisali možnost pridobitve dodatnih pooblastil Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji za soočenje z različnimi ekstremizmi, s poudarkom na preventivnem delovanju."

Ne glede na vse špekulacije, Šarec ocenjuje, da Avstrija v Slovenijo vrne zelo malo migrantov, kar po njegovem nakazuje, da je varovanje južne meje zelo dobro.

Izmed drugih vprašanj je poslanko Suzano Lep Šimenko (SDS) zanimalo, kdaj bo imenovan novi kohezijski minister. Franc Trček (Levica) pa je spraševal o viziji stanovanjske politike.


KOMENTAR: Uredništvo
Tempirana bomba, ki se bo sprožila ob recesiji
Nekontrolirano naraščanje števila tujcev s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji ter podvojeno število prejemnikov socialne pomoči v najboljših letih debelih krav je za tistega, ki vidi kanček dlje od svojega nosu izjemno zaskrbljujoč podatek. Če imamo že zdaj čez 90 tisoč ljudi na socialni podpori, kaj bo šele, če v državo pride kriza?!? In kaj bo takrat z vsemi temi prišleki, od katerih jih ima vse več dovoljenje za stalno prebivanje? Pustimo ob strani probleme s spreminjanjem narodnostne, izobrazbene in druge strukture prebivalstva ter z jezikovnimi in drugimi problemi prišlekov, ki se vključujejo v šolstvo in zdravstveni sistem. Postavimo si osrednje vprašanje: kako bo ekonomski model, ki ga "fura" ta vlada, s takšnimi bremeni prenesel naslednjo krizo? Na mestu je še eno vprašanje, kateremu bomo na Domovini v prihodnje namenili precej pozornosti: ali obstaja neposredna povezava med naraščanjem tujih prebivalcev Slovenije in številom ljudi na socialni podpori? Ali dotok tujcev pomeni, da ljudje, ki jih po sistemu "združevanja družin" pripeljejo s seboj (oziroma za seboj) tako močno obremenjujejo slovenski socialni sistem? In kje pravzaprav so ti ljudje, mar živijo v Sloveniji ali so tu zgolj "naše" socialne transferje pa uživajo v svojem domačem okolju ali drugje po Evropi? Ali pa so med prejemniki socialnih transferjev slovenski državljani, ki ostajajo doma, saj se jim enostavno ne splača (uradno) delati, delovna mesta, ki bi jih sicer zasedli, pa zapolnjujejo Bosanci, Srbi, Kosovarji in Makedonci?!? To so resna vprašanja, ki segajo v drobovje slovenskega družbeno-socialnega sistema. In če na njih pravočasno ne dobimo odgovorov in zanje pravih rešitev, bo to tempirano bombo razneslo v času, ko bodo okoliščine za to najbolj problematične.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30