V Sloveniji študira nadpovprečen delež mladih, a jih tudi nadpovprečno veliko študija ne zaključi

POSLUŠAJ ČLANEK
Naše visoko šolstvo je področje, kjer se razen bolonjske reforme, direktive Bruslja, že desetletja v organizacijskem smislu ni spremenilo praktično nič. In to kljub temu da je za Slovenijo kot majhno odprto gospodarstvo brez surovinskih bogastev vitalnega pomena in da nam zadnja leta mladi izobraženi ljudje množično bežijo v tujino.

Na Domovini smo zato tematiko vzeli pod drobnogled in zbrali nekaj statističnih podatkov, ki kažejo zanimive rezultate in ponujajo različne sklepe.

Današnji članek nadgrajuje tematiko, ki smo jo že v zadnjih tednih že načeli s člankoma Med študijskimi mesti in potrebami gospodarstva še vedno strah pred diktatom neoliberalnega kapitalizma. Kako dolgo še? in pa Beg možganov: zakaj mladi bežijo iz Slovenije in kako jih zadržati?

V njih smo ugotovili, da v Sloveniji ni nobene formalne povezave med potrebami gospodarstva in razpisanimi študijskimi mesti, za kar je gotovo vsaj delno zaslužen ideološki boj proti "neoliberalnemu kapitalizmu", ter da posledično množice (natančneje nekaj tisoč na leto) izobraženih mladih ljudi, za katere na trgu dela ni prostora, bežijo v tujino in se pogosto ne vrnejo še desetletja.

Delež višje in visoko izobraženih v Sloveniji


Kot rečeno, je Slovenija država, ki tradicionalno stavi na znanje kot svojo največjo (če ne edino) konkurenčno prednost. Poleg tega zaradi hitrega razvoja tehnologije (na čelu z digitalno) in zmanjševanja obsega sekundarnega, torej proizvodnega gospodarskega sektorja v vsem razvitem svetu vsled (nadaljnje) selitve v manj razvite države večina strokovnjakov predvideva, da bo v prihodnjih desetletjih potreba po terciarno izobraženih kadrih (še) naraščala.

Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 Ministrstva za izobraževanje, znanost in tehnologijo tako med drugim navaja podatek, da se za leto 2020 pričakuje realne potrebe po terciarno izobraženem kadru pri okoli 31 % vse delovne sile. To je precej več, kot trenutno v Sloveniji znaša ta delež - 26 %.

Ta številka je blizu evropskemu povprečju in torej že danes ne dosega uradnih želja Slovenije po visoko razviti družbi znanja. Poleg tega niti približno ne dosega najboljših članic EU: Finske, Estonije, Cipra, Združenega kraljestva, Irske in Švedske, kjer se giblje okoli 35 %. Zlasti seveda ne moremo biti ponosni na bistveno slabši rezultat od Estonije in Cipra, ki, vsaj zaenkrat, dosegata manjši BDP na prebivalca od Slovenije.

Koliko mladih in koliko starejših študira?


Poleg tega gornji podatek v slabo luč postavlja tudi dejstvo, da je pri nas delež mladih (18-24 let), ki se izobražujejo, nad povprečjem EU - v študijskem letu 2017/18 ta denimo znaša okolo 46 %, kar je sicer nekaj odstotkov manj kot v študijskem letu 2014/15. Še slabšo sliko pa da podatek, da kar okoli 35 % vpisanih študentov študija ne zaključi ter da je trajanje študija slovenskih študentov prav tako nad evropskim povprečjem.

Število mladih (19-24 let), ki študirajo, in njihov delež po letih. Viden je jasen upad od študijskega leta 2010/11 naprej, ki sovpada z upadom rodnosti v začetku 90. let.
Število mladih (19-24 let), ki študirajo, in njihov delež po letih. Viden je jasen upad od študijskega leta 2010/11 naprej, ki sovpada z upadom rodnosti v začetku 90. let.


So pa podatki nekoliko spodbudnejši za izobraževanje odraslih. Delež odraslih, vključenih v izobraževanje in usposabljanje, se namreč vztrajno viša in je l. 2017 znašal 13,5 % za ženske in 10 % za moške, kar je tik pod evropskim povprečjem in nekaj odstotkov več kot pred 10 leti. Tu je seveda tudi delež izobražujočih se, ki študija ne zaključijo, bistveno manjši oz. bistveno ne vpliva na končni efekt takšnega izobraževanja.

Kot smo na Domovini že pisali, nam tudi OECD toplo priporoča temeljito prevetritev izobraževalnega sistema v smeri boljše povezave s trgom dela, bolj praktično in problemsko usmerjenega učenja, vseživljenjskega učenja, vključevanja srednje in starejše populacije ter deregulacije poklicev.

Delež študentov po področjih študija in spolu za študijsko leto 2017/18: še vedno je jasno vidna tradicionalna delitev na "moška" in "ženska" področja, kar po mnenju mnogih prav tako pomembno zavira razvojni potencial sodobne družbe. Po področjih je pričakovano največji delež v poslovnih in upravnih vedah, zdravstvu in sociali ter tehniki pri moških. Manj pričakovan je visok delež pri umetnosti in humanistiki ter zelo visok delež žensk v izobraževanju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30