V Sloveniji študira nadpovprečen delež mladih, a jih tudi nadpovprečno veliko študija ne zaključi

Primož Veselič
11

    Naše visoko šolstvo je področje, kjer se razen bolonjske reforme, direktive Bruslja, že desetletja v organizacijskem smislu ni spremenilo praktično nič. In to kljub temu da je za Slovenijo kot majhno odprto gospodarstvo brez surovinskih bogastev vitalnega pomena in da nam zadnja leta mladi izobraženi ljudje množično bežijo v tujino.

    Na Domovini smo zato tematiko vzeli pod drobnogled in zbrali nekaj statističnih podatkov, ki kažejo zanimive rezultate in ponujajo različne sklepe.

    Današnji članek nadgrajuje tematiko, ki smo jo že v zadnjih tednih že načeli s člankoma Med študijskimi mesti in potrebami gospodarstva še vedno strah pred diktatom neoliberalnega kapitalizma. Kako dolgo še? in pa Beg možganov: zakaj mladi bežijo iz Slovenije in kako jih zadržati?

    V njih smo ugotovili, da v Sloveniji ni nobene formalne povezave med potrebami gospodarstva in razpisanimi študijskimi mesti, za kar je gotovo vsaj delno zaslužen ideološki boj proti “neoliberalnemu kapitalizmu”, ter da posledično množice (natančneje nekaj tisoč na leto) izobraženih mladih ljudi, za katere na trgu dela ni prostora, bežijo v tujino in se pogosto ne vrnejo še desetletja.

    Delež višje in visoko izobraženih v Sloveniji

    Kot rečeno, je Slovenija država, ki tradicionalno stavi na znanje kot svojo največjo (če ne edino) konkurenčno prednost. Poleg tega zaradi hitrega razvoja tehnologije (na čelu z digitalno) in zmanjševanja obsega sekundarnega, torej proizvodnega gospodarskega sektorja v vsem razvitem svetu vsled (nadaljnje) selitve v manj razvite države večina strokovnjakov predvideva, da bo v prihodnjih desetletjih potreba po terciarno izobraženih kadrih (še) naraščala.

    Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 Ministrstva za izobraževanje, znanost in tehnologijo tako med drugim navaja podatek, da se za leto 2020 pričakuje realne potrebe po terciarno izobraženem kadru pri okoli 31 % vse delovne sile. To je precej več, kot trenutno v Sloveniji znaša ta delež – 26 %.

    Ta številka je blizu evropskemu povprečju in torej že danes ne dosega uradnih želja Slovenije po visoko razviti družbi znanja. Poleg tega niti približno ne dosega najboljših članic EU: Finske, Estonije, Cipra, Združenega kraljestva, Irske in Švedske, kjer se giblje okoli 35 %. Zlasti seveda ne moremo biti ponosni na bistveno slabši rezultat od Estonije in Cipra, ki, vsaj zaenkrat, dosegata manjši BDP na prebivalca od Slovenije.

    Koliko mladih in koliko starejših študira?

    Poleg tega gornji podatek v slabo luč postavlja tudi dejstvo, da je pri nas delež mladih (18-24 let), ki se izobražujejo, nad povprečjem EU – v študijskem letu 2017/18 ta denimo znaša okolo 46 %, kar je sicer nekaj odstotkov manj kot v študijskem letu 2014/15. Še slabšo sliko pa da podatek, da kar okoli 35 % vpisanih študentov študija ne zaključi ter da je trajanje študija slovenskih študentov prav tako nad evropskim povprečjem.

    Število mladih (19-24 let), ki študirajo, in njihov delež po letih. Viden je jasen upad od študijskega leta 2010/11 naprej, ki sovpada z upadom rodnosti v začetku 90. let.

    So pa podatki nekoliko spodbudnejši za izobraževanje odraslih. Delež odraslih, vključenih v izobraževanje in usposabljanje, se namreč vztrajno viša in je l. 2017 znašal 13,5 % za ženske in 10 % za moške, kar je tik pod evropskim povprečjem in nekaj odstotkov več kot pred 10 leti. Tu je seveda tudi delež izobražujočih se, ki študija ne zaključijo, bistveno manjši oz. bistveno ne vpliva na končni efekt takšnega izobraževanja.

    Kot smo na Domovini že pisali, nam tudi OECD toplo priporoča temeljito prevetritev izobraževalnega sistema v smeri boljše povezave s trgom dela, bolj praktično in problemsko usmerjenega učenja, vseživljenjskega učenja, vključevanja srednje in starejše populacije ter deregulacije poklicev.

    Delež študentov po področjih študija in spolu za študijsko leto 2017/18: še vedno je jasno vidna tradicionalna delitev na “moška” in “ženska” področja, kar po mnenju mnogih prav tako pomembno zavira razvojni potencial sodobne družbe. Po področjih je pričakovano največji delež v poslovnih in upravnih vedah, zdravstvu in sociali ter tehniki pri moških. Manj pričakovan je visok delež pri umetnosti in humanistiki ter zelo visok delež žensk v izobraževanju.
    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 11

    1. Za slovenski izobraževalni sitem bo tisti, ki bo:

      – ukinil najmanj polovico študijskih programov

      – ki bo ukinil vse nepotrebne višje in visoke šole ter fakultete.

      – ki bo drastično zmanjšal vpis na družboslovne visoke šole in fakultete in

      – ki bo ukinil študentsko delo ter ga nadomestil z drugimi oblikami materialne podpore šudentom, ki so take pomoči potrebni.

    2. Ob nepojmljivem pomanjkanju kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev vseh smeri, pa tudi tehnikov, je najboljši način, da se zreducira število študirajočih družboslovcev ta, da se morajo po osnovni šoli vsi usmeriti v poklicne ali tehnične šole. Potem, zreli in vešči določenih dela, pa lahko študirajo do nekajkratnega doktorata v svoji stroki. Potem bomo postali boljši kot Švicarji, Arabci in Hebrejci. Spoštovani SvetkoLapajne, nestor slovenskih gradbenih statikov, je povedal, da je Šubičevo gimnazijo za časa njegovega šolanja naredila le dobra polovica vpisanih, a že ti so bili vseplošno izejmno izobraženi. Ko sem v nekaterih gimnazijah izvajal OIV Državljanska kultura pa sem ugotovil, da več kot pol razreda v njej pač izgublja svoja mlada leta in po nepotrebnem obremenjuje državo. Prenekateri pa so bili istočasno že dijaki-delavci, preko študenta. Študentsko delo v sedanji obliki je potrebno absolutno ukinit. Tudi na tem področju je Slovenija svetovni unikum. Besede učenec, dijak, študent ne vsebujejo besede delo, ampak le učenje in študij. Kdor torej hoče delati in takoj zaslužiti, naj se odloči za poklicno šolo. Zadovoljen bo vse življenje, še posebehj, če bo potem nova znanja in izobrazbo gradil na trdnih, oearitvnih temeljih. Znanja pa je potrebno neprekinjeno izpopolnjevati. Splošna in strokovna,

    3. Zdesetkanje slovenskega naroda leta `45, uničenje slovenske inteligence in njen izgon, gabrovanje v izobraževalnemu sistemu – namerno izobraževanje višje in visokošolskih profilov, nezaposljivih v domovini, enormno uvažanje kadrov z balkana v industrijo, ki bi jih itak lahko nadomestila avtomatizacija in robotizacija, vse so to kamenjčki v mozaiku zamenjave populacije na našem ozemlju!

    4. Dokler bo vse zastonj in nobenih sankcij za lenarjenje, bo tako. Pa dokler bo država podpirala nekatere družboslovne programe zaradi političnih interesov, bodo mladi to zlorabljali. V bistvu je rešitev enostavnejša kot se zdi na prvi pogled.

    5. Država financira izobraževanje oziroma pridobivanje znanja vsem Slovencem. Modra država ne sme imeti ministrice, ki je koketka, ampak ministra, ki približno razume kaj je razvojno naravnana družba.
      Šveflanje predsednika vlade v odstopu je samo dokaz več da delajo skorumpirano vlado položajnikov, ki imajo radi velike plače in šoferja. Po možnosti pa zamenjajo vsaj tri ženske ne en mandat. To jim vendarle pripada.
      Razvojno naravnana družba pa je tista ki opredeljuje znanja za bodočnost od 20 do 30 let. Tako je za probleme zdravnikov kriv neki prof. Kordaš, ki je trdil daljnega leta 1990 do 1995 da ima Slovenija dovolj eno univerzo in največ 150 študentov vpisanih na leto na medicinsko fakulteoi v Ljubljani. Da on je kriv, ker je bil za nagrado še predsednik kadrovske komisije na Univerzi. Človek, ki ga ne pozna veliko ljudi razen študentov medicine.
      Danes imamo v izobraževanju 60% družboslovcev, dejansko pa jih družba potrebuje samo 20%. Torej se jih mora 40% ali se jih bo moralo 40% ali okoli 5000 odrslih oseb z diplomo prekvalificirati ali pa ob ponorelosti bleferjev, ki govorijo o razvoju družbe dodatno zaprošati SOROŠEV sklad za ustanavljanje Civilnih inciativ.
      Tako družbo sistematično razkrajamo in slovenstvo uničujemo.
      To je odgovor na poniglavo politiko, politiko kontarbantarjev z bizanskim navdihom.

    6. Večina diskutantov smo podobnega mnenja, da v Sloveniji študira vedno več študentov na področjih, kjer imamo že dovolj strokovnjakov, npr. sociologov, politologov, antropologov in podobnih. V zadnjih 30 letih smo ustanovili celo vrsto najprej višjih šol, iz katerih so v razponu dvajsetih let nastale fakultete in to ne samo v Ljubljani in Mariboru, ampak po celi Sloveniji. Izgleda tako, da bo kmalu imelo vsako malo večje mesto vsaj eno fakulteto in to običajno družboslovne smeri. Strinjam se, da je naloga ministra za šolstvo, da s svojimi sodelavci ugotovi koliko družboslovcev potrebujemo in potem razpišemo določeno število mest za sprejem na študij. Zadnje čase opažam, da je v šolstvu zaposlenih velika večina žensk, podobno je tudi v zdravstvu in medijih. Kljub temu pa vidimo med njimi veliko število strokovnjakinj, uvoženih iz bivših jugoslovanskih republik.
      Vsak dan beremo v medijih o problemih glede migrantov iz Afrike in Azije. Mislim, da imamo v Sloveniji že dovolj problemov z migranti iz bivše Jugoslavije. Tudi o tem problemu bi naj razpravljali v državnem zboru in v vladi. Počasi bomo Slovenci postali manjšina v lastni državi.

    7. Kaj se čudite? Poglejte si večerajšnjo peticijo tako imenovanih slovenskih intelektualcev, ki rotijo leve politike naj ne gredo v koalicijo z Janezom Janšo.
      Med temi nazovi intelektualci je večina tisih ki usmerjajo slovensko šoltvo.
      Že napuh, da se imenjejo intelektualci, nam kaže, s kakšnimi tipi imamo posla. Sami so se promovirali, sami se imajo za intelektualce, sicer pa so prvovstni paraziti, ki nažirajo družbo in nažirajo razum.
      Vsi so leveičarji, prikriti komunisti, novodobn boljševiki, marksisti, v nadaljevanju leninisti in končno stalinisti.
      Torej teroristi. Pa vendar hlinijo politično korektnost in se za sicer omikanimi frazami skriva njihova napadalnost, razdiralnos, nepopustljivost in hlepenje po neomajni oblasti, po diktaturi.
      Vse, kar se ne sklada z nihovimi načeli je kvarno, napačno, sovražno, fašistično, lažnjivo, škodljivo. Vse navedeno je potrebno zatirati in do skrajnosti poteptati in uničiti.
      Je to demokracije? Je to svoboda? Je to svobodno razmišljanje? Je to svooda govora?
      Kje so tukaj človekove pravcie?
      Ko gledam te terorste, vidim v njih revolucionarje, ki so klali in pobijali po svetu in uničili nad sto milijonov nedolžnih življenj. Vse to so počeli nihovi vzroniki, njihove svetle zvezde, ki jih častijo in poveličujejo in jih s svojimi molitvami želijo obuditi, da se ponovno javijo in prično klati in pobijati v imenu propadle in profane ideologije.
      Kako je mogoče, da se nekdo proglaša za intelktualca in skuša obuditi ideologije, ki je pomorila nad 100 miionov ljuidi? Kako je mogoče, da želi tak intelektualec obuditi ideologijo, ki je zavozila svet in gospodarsko propadla in pokazala človeštvu, da je neobstojna, da vodi svet in človeštvo v propad?
      Kako je mogoče da med njimi nekdo dvakrat doktorira iz takšne profane ideologije? Kako lahko takšnemu kvazi doktorju sploh lahko pdelijo naslov doktorja zananosti? Kašna znanost pa je to, ki hvali ideolgijo ki jo spremlja gorje, lakota, pomanjkanje in krvavi pobji?
      Vprašam pa se, kako lahko tak človek vstopi v Slovensko akademijo znanosti in umetnsti? A zato, da bo učil mladino, kako se v imenu ideologije kolje , pobija in pride z diktaturo na obalst?
      Potem se ne čudimo, zakaj je naš šolski sistem v krizi, zakaj prav ti pohabljajo našo mladino?
      Če nekomu poškodueš roko, nogo, stakneš oko, ali mu prizadeneš še kaj hujšega, si zločinec, te kaznujejo. Če pa nekoga mentalno pohabiš, to pa počnejo samozvani intelktualci, pa v iznakaženi dužbi doktoriraš ali celo postaneš akademk.

    8. APMMB2 – , pokazal si našo žalostno RESNICO. Nekateri mislijo, da če jim poveš resnico v obraz – je to sovražni govor. Če pa LEVICA blati poštene in poneumlja ljudi z lažmi, pa ji inštitucije sploh ne oporekajo, da ni prav širiti SOVRAŽNI GOVOR.

      Zakaj je levičarjem vse dovoljeno in do kdaj ? Obdržali so vse privilegije iz prejšnjega sistema in si prisvojili DRUŽBENI KAPITAL. Denar pa je “sveta vladar”.

      Sedaj levica – kot kapitalist s tem DENARJEM, celo oporeka, da bi zmagovalec volitev sestavljal VLADO. Mislim, da je tudi v levih strankah nekaj poštenih ljudi in mogoče bodo ugotovili, da so jim na levi kršene določene pravice – MISLITI S SVOJO GLAVO in se bodo presedli v “DESNI ČOLN”.

      Apeliram, na poštene levičarje, da naj v dobro svojih potomcev, pomagajo, da bo sestavljena DESNA VLADA, S tem dejanjem bi zagotovili, da ne postanemo Nova Venezuela.

    Komentiraj