V Sloveniji radikalna levica po novem z 9 poslanci. Kaj pa drugje v EU?

Vir foto: Twitter Levice
POSLUŠAJ ČLANEK
V Evropskem parlamentu Konfederalna skupina Evropske združene levice in Zelene nordijske levice zaseda 51 od 751 sedežev.

Največ poslancev te levo-radikalne skupine prihaja iz Španije (10), Nemčije (8) in Grčije (6). Zato smo rezultate slovenske Levice primerjali s tremi Levici sorodnimi levimi strankami, katerih člani so najštevilčnejši v Evropskem parlamentu.

Levica je pri nas na zadnjih volitvah z 9,31% glasov volivcev osvojila devet sedežev. Le za desetinko odstotka nižji odstotek glasov je v Nemčiji dosegla tudi njena sestrska nemška stranka Die Linke.

Za razliko od slovenske Levice, ki je najmočnejša v Ljubljani, je nemška prisotna le v zveznih parlamentih severnih vzhodnonemških zveznih držav.

Nemški Zeit povprečnega volivca Die Linke opiše kot »razočaranega pesimista«, izobraženega, a s slabim zaslužkom, jezo do politike, bank in ZDA. Večinoma so moški, skoraj polovica je starejših od 55 let. Hkrati pa so to volivci, ki so jim pomembne teme socialna in zdravstvena varnost ter pokojnine, ki jih je na zadnjih volitvah deloma uspešno prevzela Alternativa za Nemčijo.

Nemška Levica je programsko v marsičem sorodna slovenski pri anti-kapitalističnih težnjah, demilitarizaciji, širokih socialnih pravicah, boju proti prekarnemu delu in privatizaciji.

Podobni sta si tudi v odnosu do EU in NATO. Glede EU obojni zahtevajo večjo avtonomijo držav članic (slovenska Levica dopiše, da razen pri skupnih delavskih, socialnih in davčnih standardih), demilitarizacijo in umik iz vojaške zveze PESCOO, obojni se zavzemajo za izstop iz zveze NATO, ki jo slovenska Levica vidi kot podaljšek ameriške imperialistične politike.

Na drugih področjih nemška levica prihaja tudi z idejami o brezplačnem javnem prevozu, celodnevnemu varstvu za otroke, brezplačnemu telefonu za vsakega otroka, odpravo socialne pomoči oz. njeno nadomestitvijo z minimalnim mesečnim dohodkom na posameznika.

Radikalne leve stranke po Evropi


Precej večji doseg je imela po gospodarski krizi v Španiji levičarska stranka Podemos, ki je na zadnjih volitvah dosegla 20,7% glasov volivcev. Stranka, ki je nastopala proti španski politični eliti, podobno kot slovenska Levica ni združila revnih, brezposelnih in marginaliziranih, ki jih je pretežno nagovarjala, temveč je zanjo volilo več ljudi v mestih. Šlo je za mlajše in relativno dobro situiran delavski razred, ki ni tako močno čutil posledic gospodarske krize. Prav zaradi takšnega profila ji najverjetneje ne bo škodila afera njenega voditelja, ki je javnost nedavno razburil z nakupom drage vile z bazenom.

Grška Koalicija radikalne levice, bolj znana pod akronimom Siriza, je zmagala zadnje volitve z množično podporo brezposelnih in razočaranih volivcev. V primerjavi s slovensko levico se je Sirizi zgodila oblast in je bolj razdeljena ter povsem nesposobna izpolniti svoje obljube. Zaradi obveznosti države do EU, ki njeno gospodarstvo v zameno za podporo sili v zategovanje pasu, reforme in obračun s korupcijo, grška levica izgublja podporo ljudi. Radikalna leva stranka si je kot cilj zadala rešitev Grčije iz humanitarne krize, nacionalizacijo, izstop iz EU in podobne cilje, ki jih do volitev prihodnje leto ne bo izpolnila.

Kako gre radikalni levici v Evropi v primerjavi s socialdemokratskimi strankami


Če si ogledamo še razmerje med glasovi za social-demokratske in skrajno leve stranke v drugih evropskih državah na zadnjih parlamentarnih volitvah v državi, lahko opazimo, da je razmerje med skrajno levico in socialnimi demokrati podobno le v Španiji, sicer pa imamo v primerjavi z drugimi evropskimi demokracijami še veliko prostora za razvoj evropske levice.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike