V Sloveniji pri prestreženih ilegalnih migrantih ponovno naraščajo prošnje za azil. To je pravilo, ki bi lahko rešilo problem

POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenske vlade so v preteklih letih največkrat le mižale pri obravnavi problematike ilegalnih migracij. Ilegalni migranti so se tako v veliki večini zavedali, da si z vložitvijo prošnje za azil v Sloveniji ne zapirajo nobenih možnosti. Po njeni vložitvi so namreč lahko prosto potovali naokrog, tudi v druge države Evropske unije.

V zadnjih letih je tako postalo pravilo, da slovenski organi v praksi rešijo le nekaj deset prošenj za azil, saj prosilci prej izginejo v druge, bolj želene članice EU. A kot kaže so se države v tem delu Evrope tej praksi odločile narediti konec.

Že dolgo ni več skrivnost, da je Evropska unija popolnoma neučinkovita pri izvajanju azilne politike. Temu pritrjuje tudi najnovejša preiskava Evropskega računskega sodišča, ki kaže, da Evropsko unijo zapusti manj kot 40 odstotkov migrantov, ki jim je bila v azilnih postopkih njihova prošnja zavrnjena.

Medtem se iz najbolj prizadetih članic EU še krepijo pritiski, naj Komisija končno predlaga bolj učinkovito azilno politiko. Po napovedih naj bi EK to naredila septembra. Toda usklajevanje bo težavno, sploh ker tretje države, kot so Afganistan, Maroko, Pakistan, Irak, Alžirija, Nigerija, Tunizija, Indija, Bangladeš in Gvineja ne želijo nazaj sprejemati svojih državljanov, nekatere članice pa ne sprejemati novih prišlekov.

Med državami, ki so zaradi ilegalnih prehodov meje precej na udaru, je tudi Slovenija. Ta je v preteklem obdobju večinoma mižala na obe očesi in predvsem skrbela, da z njimi ni imela prevelikih težav. Toda v zadnjem času je opaziti, da Slovenija skrbi za ilegalne migrante ne prelaga več le na pleča drugih.

Vložiš prošnjo za azil in izgineš kot kafra


V Sloveniji ta trenutek na odločitev o prošnji za mednarodno zaščito čaka 299 tujcev. Še dodatnih 354 jih je oddajo te vloge napovedalo.

Letošnje število je v okviru povprečnega števila zadnjih let. Leta 2016 je bilo vloženih 1308 vlog, leta 2017 1.476, leta 2018 2.875 leta 2019 pa 1.802 vlogi. V praksi pa se je teh vlog pozitivno rešilo manj kot 200, največ leta 2017, in sicer 170. Najpogostejši epilog postopka je bila njegova ustavitev, saj je prosilec med tem časom že zapustil Republiko Slovenijo.

Vir: SURS


Če gre sklepati po podatkih iz prve polovice letošnjega leta, bo število prošenj za azil letos rekordno, saj jo je že v prvi polovici leta vložilo skoraj 1.500 oseb, meseci, ko je teh največ, pa šele prihajajo. Tako bi lahko prošnjo za azil letos v Sloveniji lahko vložilo tudi več kot  3.500 tujcev. Največ prošenj za azil v Sloveniji vlagajo Alžirci, nato Maročani, Pakistanci, Afganistanci in državljani Bangladeša.

Republika Slovenija je lani skrbela za 3.821 prosilcev za mednarodno zaščito. Njihovo število vztrajno narašča že od leta 2016.


Število ilegalnih prehodov meje ne upada


Trenutne številke kažejo, da migrantski naval ne pojenja. Slovenija je tako samo letos na Hrvaško že vrnila 3.100 tujcev, število ilegalnih prehodov meje pa je v juniju in juliju ujelo lanske številke, ki so znašale tudi do 2.500 ilegalnih prehodov meje na mesec. Ker ministrstvo za notranje zadeve tujcev do dokončne rešitve rešitve postopkov za mednarodno zaščito ne sme vračati, se že pojavljajo težave, kam z namestitvijo teh oseb.

Število ilegalnih prehodov meje v zadnjih tednih strmo narašča in je višje kot v enakem obdobju lani. Po zadnjih podatkih bodo številke za letošnji junij zelo podobne kot so bile julija lani, to je malo manj kot 2500 ilegalnih prehodov meje. Vir: Policija.si


To se dogaja tudi zato, ker se je delež oseb, ki jih ujamejo pri ilegalnem prehodu meje in zaprosijo za mednarodno zaščito, letos povečalo s 30 na 50-odstotkov.

Policija omejuje gibanje na območje centrov za tujce


V zadnjih tednih je Policija tarča kritik, da prosilcem za azil ne dovoli prostega gibanja po Sloveniji. Po poročanju tednika Mladina naj bi tako v centru za tujce v Postojni migrante zadrževali v betonski hali, opremljeni z zabojniki. Vendar na policiji odgovarjajo, da omejevanje pravice gibanja ni njihova pristojnost, na MNZ pa očitke zavračajo, saj "tujcem, ki izrazijo namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito vedno zagotavljajo vse pravice in jamstva, ki jim jih zagotavlja zakon o mednarodni zaščiti, vključno s pravno pomočjo."

Vrstijo se pozivi k večji zapori meje


V situaciji, ko je jasno, da prošnja za mednarodno zaščito največkrat pomeni zgolj zavlačevanje neizbežnega - to je izgona iz države - se vrstijo pozivi, naj država še zaostri merila za sprejem vlog. Še vedno je živa ideja, da bi EU v tretjih državah vzpostavila varne centre, kjer bi lahko tujci vložili vlogo za mednarodno zaščito. V primeru odobritve bi EU nato poskrbela za njihov transport do ciljne države.

Pojavljajo pa se tudi pozivi, naj države prenehajo z nagrajevanjem ilegalnih prehodov meje, temveč v prihodnje favorizirajo predvsem tiste, ki si za to prizadevajo po zakoniti poti. Ilegalne migrante pa brezkompromisno izženejo, saj se drugače praksa tihotapljenja ljudi nikoli ne bo končala.





V tem smislu je pomembna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice iz februarja letos, ko je v zadevi državljana Malija in Slonokoščene obale proti Španiji razsodilo, da Španija s tem, ko je skupino migrantov, ki so poizkušali nezakonito vstopiti na območje španske enklave Melila na meji z Marokom, izgnala brez individualne obravnave, ni kršila konvencije o človekovih pravicah.

Več o tem smo na Domovini pisali tukaj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike