V Sloveniji krščenih le še dobra polovica novorojencev, vse manj tudi prvoobhajancev in birmancev

Uredništvo
4

V poročilu katoliške Cerkve Slovenske za leto 2015 so predstavljeni trendi o osebah in ustanovah v Cerkvi ter o zakramentih od leta 2004 do 2014. 

V prejšnjem prispevku smo predstavili gibanje števila cerkvenih porok in otrok rojenih v ter izven zakonske zveze, tokrat pa predstavljamo trende števila krstov, obhajil in birm. Tudi ti so po pričakovanjih padajoči. 

V Sloveniji je bilo konec leta 2014 po podatkih cerkvenih ustanov 2.062.731 prebivalcev, od tega 1.523.040 katoličanov, kar predstavlja 73,8 % delež. Število katoličanov se je v naši državi v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 95.427 (-5,89 %).

Za primerjavo – v statističnem popisu prebivalstva leta 2001 se je za katolike opredelilo 57,8 % vprašanih državljanov.

Leta 2014 krščenih samo še 54,9 % slovenskih otrok

Da je število katoličanov pri nas v upadanju, se odraža pri krstih, saj se je njihovo število med letoma 2004 in 2014 zmanjšalo za 1.401 (-12 %). Število rojstev se je povečalo za 3.150, število prebivalstva Slovenije pa za več kot 60.000 oseb. Razlika v desetletju 2004–2014 med rojstvi in krsti znaša 102.369 otrok. Še leta 2005 je bilo krščenih 72,62 % vseh otrok v Sloveniji, leta 2014 pa samo še 54,9 %.
Omenjeno obdobje s pregledom svetih krstov prikazuje tudi spodnja tabela.
vir: letno poročilo Katoliške Cerkve v Sloveniji 2015
vir: letno poročilo Katoliške Cerkve v Sloveniji 2015

Graf pa prikazuje gibanje števila krstov po slovenskih škofijah v istem obdobju.

vir: letno poročilo Katoliške cerkve 2015
vir: letno poročilo Katoliške cerkve 2015

Zmanjševanje števila krstov ni samo slovenski pojav, pač pa zajema celotno Evropo. Za primerjavo, v Franciji se je število krstov v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 24,7 %, v Nemčiji pa za 29,3 %. V Sloveniji je torej za polovico nižja kot v dveh največjih evropskih državah.

Kako je z prvimi svetimi obhajili in birmo?

Število pristopnikov k prvem svetem obhajilu se je v desetletju 2004–2014 znižalo z 11.917 na 9.069 (-23,9%). V letih 2005 in 2006 je videti rast prvih svetih obhajil nad številko 12.000, nato pa postopen padec skoraj pod 9000. Od 2005 je tako manj skoraj 3000 prvih svetih obhajil.

vir: letno poročilo Katoliške cerkve 2015
vir: letno poročilo Katoliške cerkve 2015

Še bolj pa je v omenjenem desetletju padlo število birm. S 14.788 birm v letu 2004 na 10.557, kar je 28,61%. Eden največjih skokov je iz let 2004 na 2005, kjer se je število birm zmanjšalo kar za 2.257, ter iz leta 2012 na 2013 kjer je padec 1.426. Leto 2010 je nereperzentativno saj podatka iz škofije Ljubljana ni.

vir: letno poročilo Katoliške cerkve 2015
vir: letno poročilo Katoliške cerkve 2015

“Spremembe v načinu izražanja vernosti in udejstvovanja v verskem življenju so izraz družbeno-političnih sprememb minulih desetletji in celotnega stoletja, ki so vnesle sekularizem, laicizem in oddaljevanje od verskih vrednot. Soočamo se s prvo generacijo mladih odraslih, ki jim je vera tuja ali povsem tuja.” so v obrazložitev napisali pri Slovenski škofovski konferenci.

Spodaj je graf, ki zelo lepo prikazuje trende gibanja števila krstov, obhajil in krščanskih zakonov skozi desetletje.

graf tri

Dejstvo je, da se številke manjšajo, res pa je tudi, da te še nikakor niso tako nizke kot so v nekaterih drugih evropskih državah. Ostanek tradicionalnega verstva v Sloveniji je zaenkrat še dobro viden, številke pa znajo skrbeti v prihodnosti.

4 KOMENTARJI

  1. Ti trendi,ki so po vsej verjetnosti,sekularizacija Evrope,torej priliv drugih etničnih skupin in niso vzspodbudni za religijo kakršna je Krščanstvo.Vprašamo pa se lahko,če ni k temu pripomogla tudi vsesplošna ideološka miselnost oziroma sovražnost do vere,kar je tipično za ideologijo komunizma,ki je kot vemo požigal sakralne objekte in zapiral, oziroma likvidiral duhovščino.To mržnjo,nestrpnost je čutiti v vseh okoljih,odraža pa se z nekolturnim odnosom do dediščine,kot lastništva cerkvene hirarhije(kapelic,samostanov far,posesti)še posebno gozdov.Nekateri se imajo za ateiste,vendar so le ti vzdržni-strpni do vere,torej so kaj že!?

  2. Odraščala sem v dobi socializma in takrat smo večinoma vsi otroci hodili h maši in h verouku. Izjema so bili le otroci “miličnikov”, učiteljev in mogoče še kakšnih podobnih poklicev. Prav tako smo skoraj vsi šli h prvemu svetemu obhajilu in h birmi. Otroke raznih funkcionarjev pa so ponavadi krstili na skrivaj, stare mame pa so jih učile molitvic in nekaj verskih resnic, tako da tudi ti otroci so dobili nekaj verske vzgoje.
    Je pa bilo tako: včasih smo otroci ubogali in spoštovali starše. H maši je bilo treba iti, pa če ti je bilo prav ali ne, tudi ko smo postali najstniki in se nam na primer ni ljubilo zgodaj vstati.
    Danes pa starši ubogajo otroke.Če otroci rečejo, da jim je pri maši in verouku dolgčas, jih starši “ubogajo” in jim ugodijo, da ostanejo doma. Vsepovsod opažam versko mlačnost.
    Na primer pri nas je bilo na praznik svetih treh kraljev pri maši na pol prazna cerkev. H maši hodimo eni in isti, že vnaprej veš, koga boš videl in kje bo sedel. Otrok je ravno za vzorec.
    Po opravljeni birmi je za mlade konec z obiskom cerkve. Na žalost so to resnična dejstva.

  3. Vera se oblikuje v družini. Pri nas smo temu dajali premalo pozornosti. Sicer sam ne vem, kako poizkušati privgojiti, naučiti bolj resen odnos do vere po družinah. Tu so moči omejene. Pogosto niha: od zglednih katoliških družin do tistih, kjer se improvizira s poroko in vzgojo. Kot je bilo rečeno v poslanici slovenskih škofov: škofje se zavedajo, da se izven cerkve njihova beseda ne sliši več. Kakšna je tu vloga duhovnikov, katehetov? Verjetno je problem, da je bilo pred več kot petdesetimi leti tu preveč ‘bruhanja žvepla’, katoliške vrednote so bile močno kulturno pogojene itd. ampak nato se je šlo preveč nekritično v drugo ‘new age’ ‘flower-power’ katoliško skrajnost. Ko smo iz Cerkve naredili feel-good socialno ustanovo.
    Kje začeti? Duhovniki: Ohraniti nivo bogoslužja, da se ga še izboljšati. V Sloveniji do takšnih zlorab kot v tujini po Drugem vatikanskem koncilu ni prišlo (posnetki so na You-tubeu). Pridige naj bodo kvalitetne: duhovniki si dajte upati malce več upati, dajte izzvati ljudi. Pastorala: imamo katehetske šole, katekizem se uči po župniščih. Kot je rekel Stane Granda: dejstvo, da je Slovenija ena redkih držav (poleg Albanije), kjer verouka ne učijo po javnih šolah obrnimo sebi v prid: v župniščih ne bo zahtev po prilagajanju nauka. Imejmo kvaliteten verouk. In seveda družine: iskreni.net in ostali so naredili nekaj izjemnih, daljnovidnih potez. Obstaja tudi Šola za zakon. Super zadeve.Tu bi morali zadeve še bolj nadgraditi, združiti z mladinsko pastoralo – mladi od 9 razreda do faksa so najbolj zanemarjen del Cerkve (odpad po birmi)! Ker imamo veliko mešanih zakonov z nevernimi, ter ker imamo tudi neverne pare, ki bi si morda želeli priprave na civilno poroko, velja razmisliti o neverski pripravi a zakon, ki bi se jo ponudilo nevernim. Tudi tako se evangelizira.
    Torej: raje več orientacije k resni Veri, Tradiciji, in poglobljeni mistiki, kot pa k “flower-power”, “kumbaya”, “new age” razvodenenju vere.
    Opomba: najbolj razvodenelo vero po Koncilu so prakticirali v Nemčiji, Avstriji, Belgiji, na Nizozemskem. Tam je Cerkev sedaj opustošena. Zgodovinsko se je slovenska Cerkev obračala k Avstriji. Mogoče je čas, da se obrnemo v Italijo, Francijo, Britanijo, (mogoče celo v ZDA), kjer se v katoliških skupnostih dogajajo poizkusi, da bi katolištvu vrnili globino.

Dodaj odgovor za Natalija* Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime