V Sloveniji drastičen padec zaupanja v medije, zdravstvo in šolstvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Ugodna gospodarska situacija pozitivno vpliva tudi na splošno zadovoljstvo Slovencev z življenjem, v povprečju pa narašča tudi zaupanje v institucije in poklice. 

A so tudi izjeme. V zadnjih nekaj letih je tako drastično padlo zaupanje ljudi v medije, kot tudi v slovensko javno zdravstvo in šolstvo, priča raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon. Še posebej pomenljiv je občuten padec zaupanja v RTV Slovenija.

Skepso do medijskega poročanja lahko razumemo kot posledico spregledanih politično-ideoloških agend osrednjih medijev, pri čemer je bila prelomna točka poročanje ob migrantski krizi, na kar smo na Domovini redno opozarjali.

V raziskavi Ogledalo Slovenije so splošno zadovoljstvo ljudi z življenjem ter zaupane v institucije in poklice merili decembra 2012 na vrhuncu krize, ko so Slovenijo pretresale ljudske vstaje, nato aprila letos in ponovno minulega decembra.

Po pričakovanjih se je od temnih let globoke krize ljudsko razpoloženje na splošno močno popravilo. S situacijo v družbi smo Slovenci malce bolj zadovoljni kot smo bili aprila 2018 in mnogo bolj od decembra 2012, ko je bilo zadovoljstvo s stanjem v družbi najnižje


Zaupamo domačemu podjetništvu, ne zaupamo politikom


Povprečno zaupanje v institucije je v primerjavi s prejšnjo meritvijo naraslo za šest odstotnih točk, še večjo razliko (12 odsotnih točk) pa je opaziti v primerjavi z decembrom 2012, ko je bilo splošno zadovoljstvo s stanjem v družbi in zaupanje v institucije najnižje, sporočajo iz Valicona.

Največji padec stopnje zaupanja doletel medije, ki so trenutno na 19. mestu, njihova stopnja zaupanja pa se je znižala iz -25 na -44 odstotnih točk in ostaja negativna. Relativno visok padec stopnje zaupanja beležita tudi zdravstvo (-15) in šolstvo (-14).

Na drugi strani je zaupanje v primerjavi z decembrom 2012 najbolj naraslo županom (+44), velikim slovenskim podjetjem (+34) ter bankam (+33). Relativno visoko rast dosegajo še predsednik republike (+26) in sodišča (+32). Najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo mala slovenska podjetja (stopnja zaupanja 56) in to kljub temu, da so se zadnji čas znašla na močnem udaru levičarske politike. A prav politiki na splošno in vladni ministri ostajajo na dnu seznama zaupanja v slovenske poklice.

Blizu dna lestvice so tradicionalno tudi Cerkev in duhovniki, a zaupanje ljudi tako v ene kot v druge se počasi dviguje.



KOMENTAR: Uredništvo
Ljudje se od medijev ne pustijo več kar tako naplahtati
V obdobju, ko večina trendov kaže navzgor, tudi tako občutljive stvari kot je zaupanje ljudi v banke ali denimo Cerkev, je drastičen padec ljudskega zaupanja v medije, pa tudi v zdravstvo in šolstvo, toliko bolj pomenljiv. O razlogih za dvom v zdravstveni sistem ni vredno izgubljati besed. O težavah in tegobah vse volj kaotičnega javnega šolstva na Domovini prav tako redno pišemo v nadpovprečno odmevnih prispevkih. Zato se tokrat osredotočimo na medije in novinarje. Da se je zaradi očitne ideološke agende ob migratski krizi zaupanje v osrednje medije v Sloveniji podrlo, smo na Domovini v odmevnem komentarju pisali že septembra 2017. In od takrat je šlo z zaupanjem samo še navzdol.Tako zelo, da je medijske ustvarjalce temeljito zaskrbelo in so za svoje tegobe s prstom začeli kazati na družabna omrežja ter sprejemati ukrepe, s katerimi bi omejili njihovo delovanje. V to smer gredo tudi pripravljajoče se spremembe medijske zakonodaje, a vse to je le zatiskanje oči pred resnico - da so ljudje spregledali ideološko-politične agende domačega medijskega mainstreama, da jih zato vse manj spremljajo in jim preprosto več ne verjamejo. Še posebej izrazito to velja za občinstvo konservativnih in klasično liberalnih nazorov. Kot je pokazala naša nedavna anketa, časopisi kot so Delo, Dnevnik, Večer, pa POP TV in tudi TV Slovenija pri tej populaciji nimajo več praktično nikakršnega ugleda in verodostojnosti. Če si na primer lahko pomembna urednica na TV Slovenija v treh minutah oddaje Utrip privošči 10 manipulacij, kot smo poročali pred časom, pa za to ne trpi nobenih strokovnih, disciplinskih ali drugih posledic (in takšnih zdrsov je precej), seveda padec splošnega zaupanja v tak medij kot celoto ne preseneča. In ker erozijo zaupanja v medije ne moremo tolmačiti kot padanje nivoja novinarskega dela, temveč kot spoznanje ljudi, da je dvom in kritična distanca do njihovega početja več kot na mestu, nas lahko rezultati raziskave Valicona tudi v tem kazalcu kvečjemu veselijo. Pričajo namreč vse večjo informacijsko razgledanost konzumerjev medijskih vsebin, ki vključuje tudi zdravo skepso in temeljit razmislek o tem, ali je medijsko poročanje resnicoljubno, ali pa je zadaj skrita ideološko-politična agenda. In slednja je pri naših osrednjih medijih pogosteje pravilo kot izjema.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30