V Sloveniji drastičen padec zaupanja v medije, zdravstvo in šolstvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Ugodna gospodarska situacija pozitivno vpliva tudi na splošno zadovoljstvo Slovencev z življenjem, v povprečju pa narašča tudi zaupanje v institucije in poklice.
A so tudi izjeme. V zadnjih nekaj letih je tako drastično padlo zaupanje ljudi v medije, kot tudi v slovensko javno zdravstvo in šolstvo, priča raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon. Še posebej pomenljiv je občuten padec zaupanja v RTV Slovenija.
Skepso do medijskega poročanja lahko razumemo kot posledico spregledanih politično-ideoloških agend osrednjih medijev, pri čemer je bila prelomna točka poročanje ob migrantski krizi, na kar smo na Domovini redno opozarjali.
V raziskavi Ogledalo Slovenije so splošno zadovoljstvo ljudi z življenjem ter zaupane v institucije in poklice merili decembra 2012 na vrhuncu krize, ko so Slovenijo pretresale ljudske vstaje, nato aprila letos in ponovno minulega decembra.
Po pričakovanjih se je od temnih let globoke krize ljudsko razpoloženje na splošno močno popravilo. S situacijo v družbi smo Slovenci malce bolj zadovoljni kot smo bili aprila 2018 in mnogo bolj od decembra 2012, ko je bilo zadovoljstvo s stanjem v družbi najnižje
Povprečno zaupanje v institucije je v primerjavi s prejšnjo meritvijo naraslo za šest odstotnih točk, še večjo razliko (12 odsotnih točk) pa je opaziti v primerjavi z decembrom 2012, ko je bilo splošno zadovoljstvo s stanjem v družbi in zaupanje v institucije najnižje, sporočajo iz Valicona.
Največji padec stopnje zaupanja doletel medije, ki so trenutno na 19. mestu, njihova stopnja zaupanja pa se je znižala iz -25 na -44 odstotnih točk in ostaja negativna. Relativno visok padec stopnje zaupanja beležita tudi zdravstvo (-15) in šolstvo (-14).
Na drugi strani je zaupanje v primerjavi z decembrom 2012 najbolj naraslo županom (+44), velikim slovenskim podjetjem (+34) ter bankam (+33). Relativno visoko rast dosegajo še predsednik republike (+26) in sodišča (+32). Najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo mala slovenska podjetja (stopnja zaupanja 56) in to kljub temu, da so se zadnji čas znašla na močnem udaru levičarske politike. A prav politiki na splošno in vladni ministri ostajajo na dnu seznama zaupanja v slovenske poklice.
Blizu dna lestvice so tradicionalno tudi Cerkev in duhovniki, a zaupanje ljudi tako v ene kot v druge se počasi dviguje.
A so tudi izjeme. V zadnjih nekaj letih je tako drastično padlo zaupanje ljudi v medije, kot tudi v slovensko javno zdravstvo in šolstvo, priča raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon. Še posebej pomenljiv je občuten padec zaupanja v RTV Slovenija.
Skepso do medijskega poročanja lahko razumemo kot posledico spregledanih politično-ideoloških agend osrednjih medijev, pri čemer je bila prelomna točka poročanje ob migrantski krizi, na kar smo na Domovini redno opozarjali.
V raziskavi Ogledalo Slovenije so splošno zadovoljstvo ljudi z življenjem ter zaupane v institucije in poklice merili decembra 2012 na vrhuncu krize, ko so Slovenijo pretresale ljudske vstaje, nato aprila letos in ponovno minulega decembra.
Po pričakovanjih se je od temnih let globoke krize ljudsko razpoloženje na splošno močno popravilo. S situacijo v družbi smo Slovenci malce bolj zadovoljni kot smo bili aprila 2018 in mnogo bolj od decembra 2012, ko je bilo zadovoljstvo s stanjem v družbi najnižje
Zaupamo domačemu podjetništvu, ne zaupamo politikom
Povprečno zaupanje v institucije je v primerjavi s prejšnjo meritvijo naraslo za šest odstotnih točk, še večjo razliko (12 odsotnih točk) pa je opaziti v primerjavi z decembrom 2012, ko je bilo splošno zadovoljstvo s stanjem v družbi in zaupanje v institucije najnižje, sporočajo iz Valicona.
Največji padec stopnje zaupanja doletel medije, ki so trenutno na 19. mestu, njihova stopnja zaupanja pa se je znižala iz -25 na -44 odstotnih točk in ostaja negativna. Relativno visok padec stopnje zaupanja beležita tudi zdravstvo (-15) in šolstvo (-14).
Na drugi strani je zaupanje v primerjavi z decembrom 2012 najbolj naraslo županom (+44), velikim slovenskim podjetjem (+34) ter bankam (+33). Relativno visoko rast dosegajo še predsednik republike (+26) in sodišča (+32). Najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo mala slovenska podjetja (stopnja zaupanja 56) in to kljub temu, da so se zadnji čas znašla na močnem udaru levičarske politike. A prav politiki na splošno in vladni ministri ostajajo na dnu seznama zaupanja v slovenske poklice.
Blizu dna lestvice so tradicionalno tudi Cerkev in duhovniki, a zaupanje ljudi tako v ene kot v druge se počasi dviguje.
Zadnje objave
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
9 komentarjev
pozdrav
Škoda, da raziskava nima prikaza vzrokov za nezaupanje.
Podvprašanje bi zadevalo vzroke za nezaupanje, ki bi bili navedeni in bi jih tisti, ki sodeluje v raziskavi le obkrožil ali pa še katerega dodatno navedel.
Potem bi imeli popolne odgovore na raziskavo.
pozdrav
Zanimiva in poučna raziskava.
IgorP
Kovač 11. januarja 2019 ob 10:57
Je, dokler iskreno išče Boga in ne prakticira zblojene spolnosti. Če bi se malo ozrli naokrog, bi jih lahko videli kar nekaj, ki so precej poznani (morda ne pri nas, v tujini pa gotovo).
Recimo, da je v veri našel boga, a v življenju je našel tudi svojo drugačnost! Zakaj ne bi smel živeti, kot želi živeti v svoji drugačnosti!!! Ja, so med nami in če so verni, jih sprejmite medse ne pa da se zgražate nad njimi!
Kraševka
Friderik ob 9,08
Res je tako. Prav to je bilo včeraj prikazano na Požarjevem vv faktorju. Kot komentatorja sta bila novinar Šurla in Steinbuch.
Oba komentatorja sta se spraševala, kako, da so na proslavi 60 let Dela, v prvi vrsti sedeli politiki, med njimi tudi nekdanji predsednik komunistov Milan Kučan. Ta slika bi lahko govorila, čigavi so mediji.
Oba komentatorja sta tudi pogrešala, da sploh ni bil na tej proslavi nič omenjen Danilo Slivnik. Kajti pod Slivnikovim vodstvom je bil ta časopis zelo dober in se ga je v največjih nakladah prodajalo.
Povedala sta tudi, da sta Slivniku hvaležna, kot strokovnemu novinarju, ki je uvajal MLADE v profesionalno novinarstvo. Na žalost, se je Slivnik prehitro, v čudnih okoliščinah poslovil s tega sveta. Toda na Delu je pustil velik pečat, pa čeprav ga PROSLAVA - 60 letnice ni omenjala.
STAJERKA2021
Popravek, tisti, ki na dan volitev ostanejo doma, pomagajo starim silam, da ponovno delajo to, kaj najbolj znajo...
AlojzZ
"V Sloveniji drastičen padec zaupanja v medije, zdravstvo in šolstvo"
Ni pomembno. Pomembno je le, da še vedno zaupamo v stare sile in jih vedno znova volimo!
IgorP
AlojzZ Kako boste razložili evangelij! Je homoseksualec tudi spoštovanja vreden katoliški vernik????
miha.curk
Je, dokler iskreno išče Boga in ne prakticira zblojene spolnosti. Če bi se malo ozrli naokrog, bi jih lahko videli kar nekaj, ki so precej poznani (morda ne pri nas, v tujini pa gotovo).
Rajko Podgoršek
Kar se tiče medijev ste na Domovini prišli do podobnih ugotovitev, kot dr. Žiga Turk v svoji Twitter anketi, ki jo je objavil na Siolu pred časom. Celo štartali ste iz podobnih okoliščin: povsod je bil vzorec mogoče malce premajhen (?) in povsod se je vzorec anketirancev nagibal v desno zaredi objektivnih okoliščin dosega medija (oz. Tviteraša); dr. Žiga Turk je to rešil tako, da je ponderiral število anketirancev. Vzorec levih, sredinskih in desnih medijev je praktično isti, celo grupirajo se podobno. Žiga je rezultate objavil tukaj in skupine medijev so praktično iste kot pri vas: https://siol.net/siol-plus/kolumne/medijska-krajina-nasih-in-vasih-435878
Dr. Peter Jančič pa je nedavno objavil tudi podatke o padajoči nakladi tradicionalnih tiskanih medijev, ki baje tako hudo pada, da je od leta 2017 ne objavljajo več: https://spletnicasopis.eu/2019/01/09/60-let-casopisa-delo/
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.