V Sloveniji drastičen padec zaupanja v medije, zdravstvo in šolstvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Ugodna gospodarska situacija pozitivno vpliva tudi na splošno zadovoljstvo Slovencev z življenjem, v povprečju pa narašča tudi zaupanje v institucije in poklice.
A so tudi izjeme. V zadnjih nekaj letih je tako drastično padlo zaupanje ljudi v medije, kot tudi v slovensko javno zdravstvo in šolstvo, priča raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon. Še posebej pomenljiv je občuten padec zaupanja v RTV Slovenija.
Skepso do medijskega poročanja lahko razumemo kot posledico spregledanih politično-ideoloških agend osrednjih medijev, pri čemer je bila prelomna točka poročanje ob migrantski krizi, na kar smo na Domovini redno opozarjali.
V raziskavi Ogledalo Slovenije so splošno zadovoljstvo ljudi z življenjem ter zaupane v institucije in poklice merili decembra 2012 na vrhuncu krize, ko so Slovenijo pretresale ljudske vstaje, nato aprila letos in ponovno minulega decembra.
Po pričakovanjih se je od temnih let globoke krize ljudsko razpoloženje na splošno močno popravilo. S situacijo v družbi smo Slovenci malce bolj zadovoljni kot smo bili aprila 2018 in mnogo bolj od decembra 2012, ko je bilo zadovoljstvo s stanjem v družbi najnižje
Povprečno zaupanje v institucije je v primerjavi s prejšnjo meritvijo naraslo za šest odstotnih točk, še večjo razliko (12 odsotnih točk) pa je opaziti v primerjavi z decembrom 2012, ko je bilo splošno zadovoljstvo s stanjem v družbi in zaupanje v institucije najnižje, sporočajo iz Valicona.
Največji padec stopnje zaupanja doletel medije, ki so trenutno na 19. mestu, njihova stopnja zaupanja pa se je znižala iz -25 na -44 odstotnih točk in ostaja negativna. Relativno visok padec stopnje zaupanja beležita tudi zdravstvo (-15) in šolstvo (-14).
Na drugi strani je zaupanje v primerjavi z decembrom 2012 najbolj naraslo županom (+44), velikim slovenskim podjetjem (+34) ter bankam (+33). Relativno visoko rast dosegajo še predsednik republike (+26) in sodišča (+32). Najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo mala slovenska podjetja (stopnja zaupanja 56) in to kljub temu, da so se zadnji čas znašla na močnem udaru levičarske politike. A prav politiki na splošno in vladni ministri ostajajo na dnu seznama zaupanja v slovenske poklice.
Blizu dna lestvice so tradicionalno tudi Cerkev in duhovniki, a zaupanje ljudi tako v ene kot v druge se počasi dviguje.
A so tudi izjeme. V zadnjih nekaj letih je tako drastično padlo zaupanje ljudi v medije, kot tudi v slovensko javno zdravstvo in šolstvo, priča raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon. Še posebej pomenljiv je občuten padec zaupanja v RTV Slovenija.
Skepso do medijskega poročanja lahko razumemo kot posledico spregledanih politično-ideoloških agend osrednjih medijev, pri čemer je bila prelomna točka poročanje ob migrantski krizi, na kar smo na Domovini redno opozarjali.
V raziskavi Ogledalo Slovenije so splošno zadovoljstvo ljudi z življenjem ter zaupane v institucije in poklice merili decembra 2012 na vrhuncu krize, ko so Slovenijo pretresale ljudske vstaje, nato aprila letos in ponovno minulega decembra.
Po pričakovanjih se je od temnih let globoke krize ljudsko razpoloženje na splošno močno popravilo. S situacijo v družbi smo Slovenci malce bolj zadovoljni kot smo bili aprila 2018 in mnogo bolj od decembra 2012, ko je bilo zadovoljstvo s stanjem v družbi najnižje

Zaupamo domačemu podjetništvu, ne zaupamo politikom
Povprečno zaupanje v institucije je v primerjavi s prejšnjo meritvijo naraslo za šest odstotnih točk, še večjo razliko (12 odsotnih točk) pa je opaziti v primerjavi z decembrom 2012, ko je bilo splošno zadovoljstvo s stanjem v družbi in zaupanje v institucije najnižje, sporočajo iz Valicona.
Največji padec stopnje zaupanja doletel medije, ki so trenutno na 19. mestu, njihova stopnja zaupanja pa se je znižala iz -25 na -44 odstotnih točk in ostaja negativna. Relativno visok padec stopnje zaupanja beležita tudi zdravstvo (-15) in šolstvo (-14).
Na drugi strani je zaupanje v primerjavi z decembrom 2012 najbolj naraslo županom (+44), velikim slovenskim podjetjem (+34) ter bankam (+33). Relativno visoko rast dosegajo še predsednik republike (+26) in sodišča (+32). Najbolj zaupanja vredna institucija ostajajo mala slovenska podjetja (stopnja zaupanja 56) in to kljub temu, da so se zadnji čas znašla na močnem udaru levičarske politike. A prav politiki na splošno in vladni ministri ostajajo na dnu seznama zaupanja v slovenske poklice.
Blizu dna lestvice so tradicionalno tudi Cerkev in duhovniki, a zaupanje ljudi tako v ene kot v druge se počasi dviguje.


Zadnje objave

Je Klemen Slakonja z imitacijo storil napako?
9. 2. 2025 ob 15:27

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«
9. 2. 2025 ob 12:30

Čudoviti slap Rinka
9. 2. 2025 ob 9:00

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar
8. 2. 2025 ob 20:44

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
8. 2. 2025 ob 19:13

Limonin kolač
8. 2. 2025 ob 17:12
Ekskluzivno za naročnike

Čudoviti slap Rinka
9. 2. 2025 ob 9:00

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
8. 2. 2025 ob 19:13
Prihajajoči dogodki
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
MAR
03
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
18:00 - 20:00
MAR
10
MAR
21
Mednarodni festival Čili in čokolada
10:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«
9. 2. 2025 ob 12:30

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00
9 komentarjev
pozdrav
Škoda, da raziskava nima prikaza vzrokov za nezaupanje.
Podvprašanje bi zadevalo vzroke za nezaupanje, ki bi bili navedeni in bi jih tisti, ki sodeluje v raziskavi le obkrožil ali pa še katerega dodatno navedel.
Potem bi imeli popolne odgovore na raziskavo.
pozdrav
Zanimiva in poučna raziskava.
IgorP
Kovač 11. januarja 2019 ob 10:57
Je, dokler iskreno išče Boga in ne prakticira zblojene spolnosti. Če bi se malo ozrli naokrog, bi jih lahko videli kar nekaj, ki so precej poznani (morda ne pri nas, v tujini pa gotovo).
Recimo, da je v veri našel boga, a v življenju je našel tudi svojo drugačnost! Zakaj ne bi smel živeti, kot želi živeti v svoji drugačnosti!!! Ja, so med nami in če so verni, jih sprejmite medse ne pa da se zgražate nad njimi!
Kraševka
Friderik ob 9,08
Res je tako. Prav to je bilo včeraj prikazano na Požarjevem vv faktorju. Kot komentatorja sta bila novinar Šurla in Steinbuch.
Oba komentatorja sta se spraševala, kako, da so na proslavi 60 let Dela, v prvi vrsti sedeli politiki, med njimi tudi nekdanji predsednik komunistov Milan Kučan. Ta slika bi lahko govorila, čigavi so mediji.
Oba komentatorja sta tudi pogrešala, da sploh ni bil na tej proslavi nič omenjen Danilo Slivnik. Kajti pod Slivnikovim vodstvom je bil ta časopis zelo dober in se ga je v največjih nakladah prodajalo.
Povedala sta tudi, da sta Slivniku hvaležna, kot strokovnemu novinarju, ki je uvajal MLADE v profesionalno novinarstvo. Na žalost, se je Slivnik prehitro, v čudnih okoliščinah poslovil s tega sveta. Toda na Delu je pustil velik pečat, pa čeprav ga PROSLAVA - 60 letnice ni omenjala.
STAJERKA2021
Popravek, tisti, ki na dan volitev ostanejo doma, pomagajo starim silam, da ponovno delajo to, kaj najbolj znajo...
AlojzZ
"V Sloveniji drastičen padec zaupanja v medije, zdravstvo in šolstvo"
Ni pomembno. Pomembno je le, da še vedno zaupamo v stare sile in jih vedno znova volimo!
IgorP
AlojzZ Kako boste razložili evangelij! Je homoseksualec tudi spoštovanja vreden katoliški vernik????
miha.curk
Je, dokler iskreno išče Boga in ne prakticira zblojene spolnosti. Če bi se malo ozrli naokrog, bi jih lahko videli kar nekaj, ki so precej poznani (morda ne pri nas, v tujini pa gotovo).
Rajko Podgoršek
Kar se tiče medijev ste na Domovini prišli do podobnih ugotovitev, kot dr. Žiga Turk v svoji Twitter anketi, ki jo je objavil na Siolu pred časom. Celo štartali ste iz podobnih okoliščin: povsod je bil vzorec mogoče malce premajhen (?) in povsod se je vzorec anketirancev nagibal v desno zaredi objektivnih okoliščin dosega medija (oz. Tviteraša); dr. Žiga Turk je to rešil tako, da je ponderiral število anketirancev. Vzorec levih, sredinskih in desnih medijev je praktično isti, celo grupirajo se podobno. Žiga je rezultate objavil tukaj in skupine medijev so praktično iste kot pri vas: https://siol.net/siol-plus/kolumne/medijska-krajina-nasih-in-vasih-435878
Dr. Peter Jančič pa je nedavno objavil tudi podatke o padajoči nakladi tradicionalnih tiskanih medijev, ki baje tako hudo pada, da je od leta 2017 ne objavljajo več: https://spletnicasopis.eu/2019/01/09/60-let-casopisa-delo/
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.