V senci Janševe kreditne afere pod kolesje vladnega kadrovskega valjarja nova žrtev

3
Uredništvo

Medtem ko se vsa država ukvarja z nenavadno kreditno aktivnostjo največje opozicijske stranke, vlada nadaljuje z agresivnim političnim kadrovanjem, o katerem poznavalci pravijo, da nima primere v dosedanji politični praksi.

Na včerajšnji seji so tako dokončno potrdili razrešitev poslovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje mag. Marjana Ferjanca in to kljub glasni ter odločni podpori zaposlenih in strokovnega sveta bolnišnice. Zaposleni so vladi celo zagrozili, da bodo v primeru zamenjave začeli opravljati zgolj 40 urni delovnik.

V primeru razrešitve Ferjanca je bil napovedan tudi odstop strokovnega direktorja Franca Vindišarja.

Vlada je na včerajšnji redni seji potrdila razrešitev poslovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje Marjana Ferjanca. To je storila kljub temu, da so razrešitvi ostro nasprotovali zaposleni bolnišnice, kot tudi strokovni svet. Na njegovo mesto je bil s strani vlade začasno imenovan predstojnik kardiološkega oddelka Dragan Kovačič. Ta bo bolnišnico vodil le do objave razpisa za novega poslovnega direktorja za polni mandat.

Vlada je razrešitev Ferjanca sprejela na podlagi odločitve sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje, kateremu je takrat predsedoval Andraž Jakelj. Slednji je sicer zaradi možnosti konflikta interesov še pred glasovanjem sveta odstopil z mesta predsednika sveta. Tudi to razrešitev je vlada danes potrdila ter do izteka mandata sveta zavoda, to je do 23. avgusta 2021, na to mesto imenovala Hedviko Stanič Igličar.

Predlog za razrešitev je svet zavoda utemeljil predvsem na dveh očitkih. Prvi je ta, da Splošna bolnišnica Celje še ni imela izdelanega finančnega načrta za letošnje leto. Drugi razlog pa so bile nepravilnosti glede plač nemedicinskega osebja, ki sicer segajo še v leto 2008.

Janko Veber: toliko politike, kot pod vlado Mira Cerarja, v državnih podjetjih ni bilo še nikoli.

Bojan Požar: cela vrsta pomembnih ter vplivnih ljudi v poslovnem svetu, povezanem z državo in politiko, mi pripoveduje, da so “dali skozi že veliko volitev, ampak takšne živčnosti in takšnih napetosti, ko so zdaj, še ni bilo”.

Ferjanc je sicer vseskozi poudarjal, da gre za politično razrešitev. Tako menijo tudi zaposleni in strokovni svet bolnišnice, ki so poslovnega direktorja vseskozi podpirali. Vidijo ga namreč kot “dobrega direktorja, ki je bolnišnici zagotavljal stabilnost, zaposlenim pa je ponujal zdravo delovno okolje.

Zato so celo napovedali, da bodo v primeru vladne potrditve zamenjave začeli opravljati zgolj 40 urni delavnik. Svoj odstop je takrat, ob morebitni vladni potrditvi razrešitve, napovedal tudi strokovni direktor Franc Vindišar.

Predsednica hišnega sindikata Fides Mateja Grat je sicer dejala, da še naprej vztrajajo na uvedbi napovedanega 40-urnega delovnika, Franc Vindišar pa je dejal, da se bodo o nadaljnjih ukrepih odločali skupaj.

Če človek ni njihov, pač mora leteti
Kadrujejo, kot da se bliža vesoljni potop, je slišati od insajderjev in poznavalcev, ki od znotraj spremljajo kadrovsko mesarjenje Cerarjeve vlade.

Žrtve so praktično vsi, do katerih sežejo lovke oblasti, in politično-nazorsko niso njihovi. Ne glede na rezultate ali podporo kolektivov.

Od sodelavcev spoštovani poslovni direktor celjske bolnišnice mag. Marjan Ferjanc je zgolj ena izmed žrtev iz seznama politično-nazorsko neprimernih direktorjev v javnem sektorju. A na tem primeru je dobro viden modus operandi kadrovskega valjarja, ki ne upošteva realnih razmer in mnenja zaposlenih.

Ko je človeka treba zamenjati, se pač izpostavijo banalne “nepravilnosti”, kakršne se sicer po potrebi lahko najdejo pri kateremukoli vodilnem kadru, ki se ga je treba znebiti. To zadostuje in drugi argumenti v resnici niso potrebni.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 3

  1. “Neznosna lahkost vladanja”, s katero se vladajoča koalicija SMC-Desus-SD panično “pripravlja na bližnje volitve”, se utegne spremeniti v pogubni “strel v koleno” za vladajoče stranke in ministre, ki s svojimi odločitvami ali alibičnimi “pogledi vstran” od njih že po svojem položaju objektivno sodelujejo pri teh družbeno škodljivih dejanjih.
    Boj za položaje “pri koritu”, ki se na zunaj vidi kot boj vseh proti vsem oz. kot brezvestni in brezobzirni boj za osvajanje vpliva na državne oz. javne finance tudi po volitvah, je očitno že povsem zastrupil odnose med posameznimi političnimi strankami tako v vladajoči koaliciji kot še posebej s strankami politične opozicije.
    A ni najhujši problem vsakodnevnih zamenjav na mestih odločevalcev, da tudi prej politično nastavljene kadre ponovno zamenjujejo izbranci aktualne politične elite. Najhuje je, da se nihče več ne sprašuje o strokovnih kompetencah, vodstvenih izkušnjah, komunikacijskih veščinah ter poštenosti in etični pokončnosti kandidatov za najodgovornejša mesta, ampak da je samoumevno že povsem zadosten en sam in edini argument vladajoče oblastne elite – da je kandidat preverjeno “njihov”.
    In ker ta način izbiranja in imenovanja vodstvenih osebnosti oz. odločevalcev ni od včeraj, ampak se vleče in pogubno stopnjuje vse od osamosvojitve, je na razpolago vse manj ambicioznih, strokovno kompetentnih, ustrezno izkušenih in preverjenih, komunikacijsko veščih ter preprosto poštenih in etično odgovornih do sebe in drugih, ki bi bili pripravljeni sprejeti prevladujoče podle in brezvestne politične in politikantske “igre brez meja”, v katerih lahko kakovostni posamezniki le izgubljajo svoj ugled in dobro ime.
    Žal pa bodo vladajoče politične elite, ki jih zanima zgolj in samo oblast ter jim za dosego tega edinega cilja nobena cena in nobena zloraba posameznikov ni preveč, vselej našle dovolj nekritično in bolestno ambicioznih posameznikov, ki bodo neodgovorno “vstopali v prevelike čevlje”, sprejemali naloge, pristojnosti in odgovornosti, ki jim nikakor niso dorasli ter ki bodo po predčasnem klavrnem koncu svojega poraznega mandata od organov države za nameček celo brezsramno terjali še odškodnine in druge nikoli zaslužene bonitete.
    Če se spomnimo le brezvestno neresnih, neodgovornih in preverljivo škodljivih kadrovanj Cerarjeve vlade, pristojne ministrice Kolar Celarc in koalicije SMC-Desus-SD na poslovni in strokovni vrh Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, potem lahko “opustimo vsako upanje” vsi, ki moramo ta politični, ikadrovski in strokovni diletantizem vladajoče vrhuške nemočno opazovati in trpeti.
    In nikakor se ni se mogoče tolažiti, da bi lahko bilo takega in podobno škodljivega ter uničujočega kadrovskega diletantizma na drugih družbenih področjih kaj manj in da bi lahko imel na drugih področjih manj opazne materialne in moralne posledice. Kamor koli pogledamo, vidimo iste vzorce samopašnega politikantskega kadrovskega diletantizma, ki prezira strokovnost, etiko, kulturo, dostojanstvo posameznika in družbe v celoti ter se samovšečno in samodestruktivno obnaša pa katastrofičnem načelu – “za nami (se lahko zgodi) potop!”.

  2. Vse kaže, da globoka država udbomafije poglablja svoje dno. Ne le denar in službe, pač pa se že pripravlja na scenarij volilne zmage strank pomladi. Kaže, da je tokrat udbomafija brez plana B in ne bi bil prav nič začuden, če bi javnost odkrila v kakšnem gozdu poligon za vadbo njenih nasilnih vstajnikov.

Komentiraj