V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija

Ustvarjeno s pomočjo UI.
POSLUŠAJ ČLANEK

Skupno kandidatno listo za evropske volitve sta predstavili stranki Desus in Dobra država. Nosilec liste bo nekdanji dopisnik RTV Slovenija Uroš Lipušček, na njej pa lahko najdemo še enega novinarja – Draga Bulca, ki je na RTV Slovenija pokrival področje turizma. Novinarji največjih slovenskih medijev, razen redkih izjem, množično vstopajo v levosredinske stranke po tem, ko so kot člani Društva novinarjev Slovenije desetletja trdili, da so »neodvisni novinarji«.

Uroš Lipušček je kot dopisnik TV Slovenija deloval v New Yorku, do leta 2002 je bil odgovorni urednik informativnega programa RTV Slovenija, po upokojitvi pa je več let živel na Kitajskem, saj je tam njegova žena delala kot lektorica za slovenščino.

Pred 5 leti smo na Domovini objavili članek z naslovom Devet od desetih prestopnikov iz novinarstva v politiko se pridruži levim strankam. Kaj to pove o slovenskem medijskem prostoru?, ki je bil napisan v času, ko je kandidaturo za evropsko poslanko napovedala Irena Joveva (ki je kasneje tudi bila izvoljena), nekdanja novinarka POP TV. Ugotovili smo, da je med 23 vidnimi prestopi iz novinarskih vrst v politične kar 20 nekdanjih novinarjev politično pot nadaljevalo v strankah levo od sredine. Kar pomeni, da se je kar 86 % novinarjev odločilo za politično kariero v levih ali levosredinskih političnih strankah. Največ tovrstnih prestopov je bilo z RTV in POP TV. V zadnjih letih se je vstop številnih novinarjev v leve vladne stranke še povišal.

Novinarji so radi vstopali v Golobovo vlado

Trend prestopov se je za časa Golobove vlade še okrepil. Poleg tega je Golob sam novinarje povabil v svoje vrste. S posebnim zakonom je zamenjal celotno vodstvo RTV in ključne položaje uprave so zasedli predstavniki vladi naklonjenih nevladnih organizacij in politični aktivisti kot so Zvezdan Martić, Ilinka Todorovski, Ksenija Horvat in drugi. V politiko so se preselili mnogi drugi novinarji iz RTV, v zadnjih 10 letih izključno v leve ali levosredinske stranke. Golobova stranka je novinarje imenovala v sam vrh stranke. Tako je mesto generalne sekretarke v stranki zasedla novinarka portala Necenzurirano Vesna Vuković (ki pa na poziciji ni več od marca), poslanka Svobode je postala nekdanja novinarka RTV Mojca Šetinc Pašek (ki je bila vmes iz stranke že izključena), prav tako je poslanka Svobode postala še ena novinarka. Nekdanja voditeljica 24ur Tamara Vonta je bila že prej poslanka Pozitivne Slovenije. Direktorica Urada vlade za komuniciranje je postala Petra Bezjak Cirman, nekdanja novinarka RTV. Kandidat SD, ki na koncu za mesto poslanca ni bil izvoljen, je bil novinar Blaž Zgaga, eden od pobudnikov peticije 571 novinarjev proti prvi vladi Janše. Na mesto poslanke Gibanje Svoboda je kandidirala tudi nekdanja novinarka revij Stop, Lady in Obrazi Alenka Sivka, ki prav tako ni bila izvoljena. Delov novinar Lenart J. Kučić se je pridružil Levici in je svetovalec ministrice za kulturo, prav tja k Levici se je preselil tudi Dejan Štamfelj, novinar TV Slovenija. 

Poleg omenjenih Lipuščka in Bulca se tudi letos na evropske volitve podajajo še drugi novinarji. Na listi stranke Vesna tako najdemo Manco Košir, ki je med letoma 1973 in 1976 delala za tednik ITD, kasneje pa še za Teleks in Mladino. Med drugim je vodila tudi oddajo na RTV Slovenija Čas za Manco Košir.

Na listi stranke Resni.ca pa je tudi novinarka Polona Frelih, nekdanja dopisnica Dela iz Moskve. Frelihova je bila že za časa dopisništva kritizirana zaradi svoje pristrankosti in proruskega pogleda. Že med vojno v Donbasu je namreč izjavila, da je proukrajinski pogled na vojno preveč zastopan v zahodnih medijih. Leta 2016 je vodila slovensko izdajo ruskega državnega medija  Russia Beyond, kot urednica pa je osebno v Moskvi pridobila sredstva za financiranje portala s strani ruskega vladnega medija Ruska gazeta. Omenjeni mediji so v Sloveniji širili rusko propagando. V oddaji Faktor je Frelihova leta 2023 ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označila za komedijanta, ki bi moral igrati v hollywoodskih filmih, Vladimirja Putina pa opisala kot najboljšo rešitev za Rusijo. 

KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič

Za kvalitetno nepristransko novinarstvo je potrebna ustrezna politična distanca. V trenutku ko novinar vstopi v politiko, te distance ni več. Je možen takšen nenaden preklop? Ali pa je bilo nemara tudi predhodno novinarsko delo politično pristransko in motivirano s simpatijami do točno določene politične opcije ali stranke? 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike