V razmislek, preden obkrožite nekoga, ki bi ga imeli za predsednika republike


Vsaj nekateri volivci so meseca aprila brez premisleka in lahkotno volili »proti«. Kaj naj bi to v nasprotnem smislu (»za«) pomenilo, jih ni preveč zanimalo, saj jim tudi nasprotne opcije niso ničesar ponujale. Samo, da je bilo »proti«. Niti na francoskega kralja Ludvika XV. niso pomislili, ki naj bi rekel, »za menoj – potop«. Za njim je potop res kmalu prišel, revolucionarno odplavil dinastijo in še marsikaj. To seveda tega kralja vnaprej ni zanimalo. Kmalu, samo 15 let po njegovi smrti (1774), ga krvava francoska revolucija ni mogla prizadeti. Je pa prizadela Francijo, njene ljudi in dobršen del sveta.

Pri nas so se mnogi na volitvah obnašali, kot da jih jutrišnji dan prav nič ne zanima. Nadvse pomembno funkcijo državljana/državljanke pred volilno skrinjo so zanemarili, nasedli skrbno in dosledno ponavljanim floskulam in svojo državljansko odgovornost z vestjo vred potisnili v ozadje. Zdaj se še niso znašli pred potopom, a opažajo, da se na nebu že zgrinjajo temni oblaki.

Mnogi volivci so z aprilskim rezultatom bili in so močno nezadovoljni. Nastalo je nekaj (Golobova vlada), kar težko poimenujemo s sprejemljivo besedo, in samo dobrih pet mesecev kasneje nima nobenih briljantnih izgledov za pameten razplet v nadvse težkih okoliščinah, ki nas obdajajo.

Še več. Mnogi tedanji volivci Gibanja Svoboda se zdaj podpisujejo na prošnjah za referendume, ki naj bi razveljavili v teh mesecih na hitro sprejete čudne zakone. S tem pa zelo jasno priznavajo, da so se aprila zmotili, da so skočili v praznino, v bazen brez vode, da za take stvari niso volili »Svobode«. Niso volili za zvišanje davkov, niso volili za eventualno posvajanje njihovih otrok in vnukov od članov LGBT+, niso volili za poslabšanje sociale, …

Sam minister Mesec je na svojo pest, brez domenka z vlado, odstopil od napovedanega ministrstva za solidarno prihodnost. Predsedniku vlade Golobu tako enostransko postopanje ni bilo prav nič všeč, ker kaže na neko globlje notranje nesoglasje. Kdor je hotel je to opazil.

Predsednik. In nič več


Seveda, ob teh volitvah ne volimo za Državni zbor, iz katerega izhaja vlada. Oba skupaj politično vodita državo, ji dajeta notranje in zunanjepolitično smer, krojita njeno prihodnost in prihodnost vseh državljanov. Tokrat volimo za predsednika republike, ki ima po Ustavi (člen. 102) zelo jasno funkcijo in sicer, da »predstavlja Republiko Slovenijo«. Poleg tega je še vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil, kar je očitno tudi predstavniška funkcija, saj osebno ne poveljuje nobenemu vojaku. To je vse.

Lahko bi dodali: In nič več. Seveda, tudi nič manj. Predsednik Republike Slovenije je simbol republike in ne njene vsakdanje politike. Je to, kar v parlamentarnih monarhijah pomeni kralj in od takih kraljevin spremenjene v republike nadomestna funkcija predsednika tudi prihaja.
Od rezultata volitev in predsednika/ce ki ga bomo izvolili, je pa tudi simbolno odvisno, kakšno državo bomo imeli. S temi volitvami bi se do neke mere, navznoter in navzven, dalo »popraviti« napake iz meseca aprila, vsaj sporočilno.

Predsednik kot simbol javnih in zasebnih vrednot


Od rezultata volitev in predsednika/ce, ki ga bomo izvolili, je pa tudi simbolno odvisno, kakšno državo bomo imeli. S temi volitvami bi se do neke mere, navznoter in navzven, dalo »popraviti« napake iz meseca aprila, vsaj sporočilno. Kakšne kategorije bo oseba, ki nas bo predstavljala navzven? Ali bodo nekateri tudi tokrat nekako pritlehno volili zgolj »proti« in seveda se tokrat lahko vprašamo, proti komu ali čemu?

Ali bodo razumeli, da gre za moralno kategorijo predstavništva naše države? Pred nekaj leti nekateri niso razumeli izraza »moralna avtoriteta«, ki je bila izrečena za predsednika, oz. niso razumeli prve besede, »moralna«. V normalni rabi tega izraza temelji vse tisto, kar je dobro, pristno, plemenito, iskreno. Pred kakim letom sem ob volitvah za Ustavno sodišče rekel, da naj bi (le-) to predstavljalo neke vrste elito naše družbe.
Ko torej razmišljamo o bodočem predsedniku naše države, imamo pred očmi nekoga, ki bo s svojimi kvalitetami steber, zaslomba, simbol javnih in tudi zasebnih vrednot.

To elito naj bi tvoril tudi predsednik Republike. Ko torej razmišljamo o bodočem predsedniku naše države, imamo pred očmi nekoga, ki bo s svojimi kvalitetami steber, zaslomba, simbol javnih in tudi zasebnih vrednot, ki so navzoče v naši družbi. Ali med današnjimi kandidati obstajajo taki ljudje? Nekateri med sedmimi se temu idealu močneje približujejo. Drugi so daleč.

Slovenski volivec se je od aprila do danes vsaj nekoliko spremenil, morda celo zresnil. Spoznal je, kam lahko pelje družbena histerija, ki posameznika kot pajkova skoraj nevidna mreža ovija do te in take mere, da ga spravi celo ob zdravo razsodnost.

Po eni strani pajkova mreža, po drugi pa bananini olupki, ki jih v javnosti najdemo veliko. Slovenski državljani, predvsem v predvolilni dobi, se moramo paziti, da ne stopamo nanje. Če je padec za posameznika lahko usoden, to še veliko bolj velja za padec družbe, ker se ta težje in dalj časa pobira.

Volilna odgovornost torej ne vsebuje samo skrbi zase, temveč za vso skupnost, ki se ji reče samostojna slovenska država Republika Slovenija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki