V primeru večinskega sistema bi na volitvah najverjetneje zmagala Lista Marjana Šarca

POSLUŠAJ ČLANEK
Po razdrobljenem rezultatu minulih državnozborskih volitev - v parlament se je uvrstilo kar devet strank, koalicijske kombinacije, ki bi v osnovi zagotavljala stabilno, učinkovito in operativno vlado, pa ni bilo na obzorju - so se ponovno pojavljale ideje o spremembi volilnega sistema. 

Predlogi gredo predvsem v smer korekcije obstoječega proporcionalnega sistema. Ponovno pa se, sploh med simpatizerji SDS, pojavljajo ideje po uvedbi večinskega sistema - dvokrožni večinski volilni sistem je namreč dobil največ glasov na referendumu leta 1996, vendar je bila kasneje odločitev Ustavnega sodišča, da ga je potrebno uveljaviti, v parlamentu obvožena z ustavnim zakonom.

Na podlagi večinsko rumeno obarvanega zemljevida Slovenije pristaši SDS utemeljujejo, da bi v takšnem primeru ta stranka na zadnjih volitvah gladko zmagala.

A pri tem ne upoštevajo, da je v dvokrožnem večinskem sistemu za izvolitev potrebno prepričati več kot 50 % glasujočih v okraju, kar praviloma pomeni dva kroga glasovanja, podobno kot v primeru županskih volitev. 

Na Domovini smo na podlagi rezultatov junijskih volitev naredili primerjavo, kako bi bilo obarvanih 88 volilnih okrajev v primeru dvokrožnega večinskega sistema in ugotovili, da bi močno večino dobil levi politični pol, med strankami pa bi bila najverjetnejša zmagovalka Lista Marjana Šarca

Kako je dvokrožni večinski sistem drugačen od proporcionalnega
Dvokrožni večinski volilni sistem se od obstoječega proporcionalnega razlikuje v tem, da volivci v vsakem od okrajev (88 jih je v Sloveniji) (iz)volijo zgolj enega kandidata in sicer z absolutno večino oddanih glasov.

Če 50 % + enega glasu ne dobi v prvem krogu, se izvede še drugi krog med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Sistem je torej takšen kot pri volitvah županov. 


Dvokrožni večinski volilni sistem ima, glede na obstoječega, številne prednosti, utemeljujejo njegovi zagovorniki in naštevajo: zaradi potrebnih 50+ glasov prihaja do predvolilnih povezovanj, to pa pomeni manj strank v parlamentu, posledično pa tudi manj partnerjev v koaliciji ali celo zgolj vlado ene stranke, s tem pa bolj učinkovito vladanje.

Nasprotniki opozarjajo predvsem, da v takšnem sistemu volja ljudstva ni zastopana v ustreznih razmerjih, saj se v državni zbor uvrstijo le absolutni zmagovalci v okrajih - torej tisti, ki presežejo 50 %, medtem ko druga slaba polovica volivcev svojega predstavnika ne dobi.

Preslikava rezultatov ...


Za približen občutek, kaj bi se zgodilo, če bi Slovenija junija poslance volila po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, smo rezultate zadnjih volitev pretvorili v takšen sistem.

V prvem krogu sploh noben kandidat ne bi dosegel 50+ odstotkov glasov, zato bi bil v vseh 88 okrajih potreben drugi krog. V tega smo prenesli prvo in drugo uvrščenega kandidata v posameznem okraju. V večini primerov je šlo za kandidata SDS v okraju in enega od kandidatov strank levo od sredine.

Prvemu smo nato dodali glasove podpore desno-sredinskih strank (NSi, SLS, Zeleni, Združena desnica, LNBP in tudi SNS), drugemu pa glasove levega šesterčka, ki ta čas sestavlja koalicijo + glasove Vebrove Združene levice.

Druge stranke smo izločili, ker smo ocenili, da bi se glasovi bodisi razpršili, bodisi jih je tako malo, da ne bi bistveno vplivali na razmerje med blokoma.

Na tak način smo dobili približno sliko razmerij med levim in desnim polom v vseh 88 okrajih. Kjer je bila razlika v glasovih med tako dobljenim "levim" in "desnim" polom očitna - večja od 5 % števila glasov prvo uvrščenega - smo zmagovitemu kandidatu pripisali izvolitev. Če je bila razlika manjša, smo možnost izvolitve pripisali obema. Tako smo praviloma storili tudi, če sta se v drugem krogu srečala dva kandidata istega pola. S tem smo dobili najmanjše (zanesljivo) in največje (potencialno) število izvoljenih kandidatov po posameznih strankah.


Ker bi morebitna uvedba večinskega volilnega sistema spremenila tudi politične okoliščine, oz. strategijo (povezovanje, prerazporejanje kandidatov v bolj ali manj izvoljive okraje, izogibanje močnim nasprotnikom in podobno), se zavedamo, da je naša preslikava hipotetična in lahko po njej sklepamo zgolj o osnovnih, grobih razmerjih med političnimi akterji v posameznih okrajih. 

 Levica dobro utrjena, desnica na meji tretjine


Po zgornji preslikavi bi se politična razmerja v Sloveniji nagnila v korist levega političnega pola.

SDS bi sicer v najboljšem primeru dobila 29 poslancev (4 več kot sedaj), vendar bi bilo zanesljivih izvolitev - tam, kjer rezultat v drugem krogu ne bi bil pretirano tesen - zgolj 15. Hkrati pa bi LMŠ dobila kar 21 zanesljivih kandidatov (okraji, kjer je velika razlika v korist levih strank v drugem krogu) ter še potencialnih 6 v okrajih, kjer so razmerja bolj tesna.

Zanesljivo pa bi več poslancev kot do sedaj dobili obe socialisitični stranki - tako SD (od 12 do 17) kot Levica (minimalno 11 ter največ 14). Tako SMC (7 do 9) kot NSi (1 do 5) bi se odrezali slabše, preostale parlamentarne stranke bi dobile kvečjemu enega poslanca. Na tega bi lahko računali tudi izvenparlamentarni SLS in Zeleni.


Vzhod ostaja pretežno rumen, Ljubljana in zahod pa zelo rdeč


Dvokrožni večinski sistem Slovenijo obarva precej bolj pisano od prikaza relativnih zmagovalcev po okrajih v proporcionalnem sistemu, in nedvomno bi prevladala rdeča barva.

Vzhod države bi sicer še ostal pretežno rumen, saj bi SDS v štirih vzhodnih volilnih enotah (VE od 5 do 8) dobila kar 11 od svojih 15 "zanesljivih" poslancev (potencialnih bi bilo še 8), na zahodu pa zgolj 4 "zanesljive" in še 6 potencialnih.

Lista Marjana Šarca bi povsem prevladala v I., to je gorenjski volilni enoti (Kranj), kjer bi pobrali kar 7 zanesljivih poslanskih mest. Dodatnih 5 zanesljivih bi pobrali v IV. VE - Ljubljana Bežigrad (oba domžalska, Moste ...).  LMŠ bi, nasprotno od SDS, mrk doživela predvsem na vzhodu države - v enotah 5 do 8 bi nabrala le 5 zanesljivih in 4 dodatne potencialne poslance.

Večinski volilni sistem bi okrepil tudi Socialne demokrate. Ti bi pobrali "delavske" leve okraje na vzhodu države - revirje, Laško, Velenje, Koroško, na zahodu pa v II. VE predvsem goriška okraja in tudi katerega obalnega (Piran). Najslabše bi jim šlo na Gorenjskem in na Štajerskem: tako v I. VE Kranj kot v VII. VE Maribor ne bi dobili niti enega poslanca.

Levica bi briljirala v urbanih središčih največjih mest bogatejšega dela države (o tem paradoksu smo že pisali). Ker bi se v večini primerov v 2. krog uvrstili s kandidati SDS, in to v okrajih, kjer je razmerje med volivci levega in desnega volilnega pola tudi do 4:1, bi njihovi kandidati slavili zanesljive zmage. V III. volilni enoti (LJ-Center) bi tako dobili kar 5 zanesljivih poslancev. Osvojili bi tudi primorske okraje, denimo Izolo in vsaj enega koprskega. Če bi jih konkurenti na levi v teh okrajih želeli izpodriniti, bi se nujno morali povezati vsaj tri ali celo štiri levo-sredinske stranke. Povsem neuspešni pa bi kandidati Levice bili v gorenjski (I. - Kranj) in prekmursko-štajerski (VIII. - Ptuj) volilni enoti.

Stranka modernega centra bi lahko na največ poslancev računala v VI. in VII. volilni enoti, a zagotovo bi jih dobila manj, kot jih ima po proporcionalnem sistemu.

Enako velja za Novo Slovenijo, ki bi morala temeljito razemisliti, kje kandidirati svoje najmočnejše adute, saj, razen Jožefa Horvata, ti zdaj kandidirajo v okrajih z zelo težkimi nasprotniki. V proporcionalnem sistemu jim to omogoča izvolitev, v večinskem pa bi bili pod velikim vprašajem.

Ostale stranke bi, brez strateških povezovanj, v obstoječem sistemu dobile po enega poslanca - SAB bi lahko računala le na bohinjskega župana Franca Kramarja, DeSUS na Jurija Lepa v Rušah, SLS pa bi postala parlamentarna stranka s Francem Bogovičem v Krškem. Preboj bi morda uspel tudi Andreju Čušu na Ptuju, SNS pa bi ostala brez poslancev.

Slabi obeti za stranke desno od sredine ...


Kot smo že napisali, je treba vzeti v ozir, da bi uvedba večinskega volilnega sistema spremenila strategijo strank in vplivala na druge okoliščine, a dejstvo je, da bi razmerja med levim in desnim polom v parlamentu v najboljšem primeru za slednjega ostala enaka, v najslabšem pa bi levica presegla dvotretjinsko večino.

SDS bi se lahko tudi okrepila, a okrajev z nezanesljivo izvolitvijo njihovih poslancev v drugem krogu je enostavno preveč, da bi jo lahko avtomatsko razglasili kot relativno zmagovalko. Zagotovo bi se ji LMŠ po številu poslancev močno približala, najverjetneje pa bi jo, predvsem zaradi večjega števila "zanesljivih izvolitev", tudi premagala.

Iskanje utehe v spodnjem zemljevidu je slaba tolažba, saj bi bila v primeru dvokrožnega večinskega volilnega sistema Slovenija obarvana precej bolj modro, oziroma rdeče:


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30