V preteklem letu Slovencem ni šlo tako slabo. Na marsikaterem področju tudi bolje kot prejšnji dve leti, kaže statistika

Ob koncu leta se navadno zatečemo k bilancam stanja preteklega leta, pogledamo, koliko smo porabili, kaj naredili, kako smo s tem zadovoljni … Podoben pregled nekaterih parametrov smo smo na podlagi podatkov Statističnega urada (SURS) pripravili tudi mi. Nekateri podatki se nanašajo ne letošnje, drugi še na lansko leto.

Kako je na naše ravnanje vplivala epidemija?

Ljudje smo se v luči epidemije precej zatekli k varčevanju. Tako so se zmanjšali izdatki gospodinjstev, ki so bili v prvi polovici leta 2020 za 11,6 odstotkov nižji kot v prvi polovici leta 2019, kar je največje zmanjšanje dotlej in prvo po letu 2013. Prav tako smo v prvi polovici letošnjega leta zabeležili najvišjo stopnjo varčevanja doslej, in sicer 26,7-odstotno.

Državni dolg je ob koncu prvega polletja letošnjega leta znašal 78,2 % odstotka BDP, kar je za 12,6 odstotne točke več kot ob koncu 2019. Država je v prvem polletju 2020 ustvarila primanjkljaj v višini 2.317 milijonov evrov ali 10,5 % BDP, ki je posledica rasti državnih izdatkov (za 16,6 odstotkov) in hkrati upada prihodkov, predvsem iz naslova davkov (država je iz tega naslova prejela 11,1 odstotek manj kot v prvem polletju lani).

Kljub visokemu javnemu dolgu, ki je sredi leta znašal 17.549 evra na prebivalca, je imela Slovenija ob koncu 2. četrtletja 2020 v deležu BDP za 16,9 odstotne točke nižji javni dolg od stanja povprečnega dolga med državami EU.

Kazalnik gospodarske klime zaradi epidemije stmoglavil

Kazalnik gospodarske klime, ki je sicer upadal od konca leta 2018, je letošnjo pomlad dosegel najnižjo raven, odkar ga SURS meri (od januarja 1999).

Zabeležili smo podražitev hrane, pijače in tobaka (za 2,2 odstotka), blaga (za 1,9 odstotka) in cen storitev (za 1,1 odstotka), so se pa znižale cene pogonskih goriv. V prvem polletju so se v povprečju za tri odstotke zvišale tudi cene nepremičnin. V BDP na prebivalca po kupni moči (ki je merilo gospodarske razvitosti države) je Slovenija lani dosegla 89 odstotkov povprečja EU, pri čemer je bila najbližje Cipru (90 %) in Španiji (89 %).

Plače so se nam dvignile

Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2020 je bila višja od povprečne mesečne bruto plače v enakem obdobju lansko leto, in sicer se je ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin dvignila za 5,3 odstotka.

V javnem sektorju so plače zrasle za 6,5 odstotka (predvsem zaradi dodatka za delo v kriznih razmerah po kolektivni pogodbi), v zasebnem pa za 4,7 odstotka.

Lani v Sloveniji manj revnih, prag revščine najvišji doslej

Lani je bilo v Sloveniji tudi manj revnih. Pod pragom revščine, ki se je lani dvignil na najvišjo raven doslej (za enočlansko gospodinjstvo je znašal 703 evrov na mesec oz. 8.440 evrov na leto, glede na leto prej pa se je zvišal za 494 evre).

Prav tako smo Slovenci zadovoljstvo z življenjem ocenili z najvišjo povprečno oceno doslej, in sicer 7,5 (od 10).

Slovenci vse bolj izobraženi, v prednosti ženske

Lansko leto je v Sloveniji diplomiralo najmanj študentov terciarnega izobraževanja v Sloveniji v zadnjih desetih letih (in sicer 16.100), kljub temu pa je Slovenija v Evropi in v EU država z najvišjo stopnjo vključenosti mladih v terciarno izobraževanje. Naša država sicer sodi tudi med države z največjim razkorakom med deležem žensk in moških s terciarno izobrazbo med 30–34-letniki. V letu 2019 je ta znašal 22,6 odstotne točke v prid ženskam, kar je eden najvišjih razkorakov v Evropi in EU; višji je bil le še v Estoniji in na Islandiji. Delež žensk med vpisanimi v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2019/20 je znašal 57,3 %, med diplomanti v leto 2019 pa 60,0 %.

Na dan smo lani organizirali 68 kulturnih prireditev, vsak prebivalec je za kulturo namenil povprečno 218 evrov

Kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove so v 2019 pripravili skoraj 25.000 kulturnih prireditev, povprečno pa okoli 68 na dan.

Kultura je sicer k slovenskemu BDP lani doprinesla 1,1 odstotka, pri čemer pa niso upoštevani njeni učinki na gostinstvo, turizem, trgovino itd.

Prebivalec Slovenije je lani za kulturo namenil povprečno 218 evrov.

Vsak drugi prebivalec Slovenije ima svoj avtomobil, a vozimo vse starejša vozila

Na koncu leta 2019 smo imeli v Sloveniji povprečno 556 osebnih avtomobilov na 1000, s čimer je bil povprečno vsak drugi prebivalec Slovenije uporabnik registriranega osebnega avtomobila. Glede na ta podatek se uvrščamo na 10. mesto v EU in višje od povprečja (ki je 503 avtomobile na 1000 prebivalcev).

Narašča pa povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji. Lani je bila v povprečju 10,2 leta.

Lani smo zavrgli 67 kg odpadne hrane na prebivalca in porabili v povprečju 104 litre vode na dan

V Sloveniji je lani nastalo 140.804 ton odpadne hrane, kar znese 67 kg odpadne hrane na prebivalca. Po oceni je bilo v odpadni hrani skoraj 40 odstotkov užitnega dela, ki bi ga ob skrbnejšem in odgovornejšem ravnanju lahko ne bi zavrgli oz. bi to količino lahko zmanjšali. V gospodinjstvih je nastalo polovico odpadne hrane.

Lani smo uporabili v povprečju 104 litre vode na dan, nazaj v okolje pa je je izpustil približno 76 litrov. Smo pa v lanskem letu pridelali štiri odstotke več komunalnih odpadkov kot leto prej.