V poplavljenem Houstonu duhovnik do faranov kar s kajakom: “Bog je še vedno z nami!”

Naravne katastrofe pišejo tragične, pa tudi navdihujoče zgodbe, saj znajo velike preizkušnje iz ljudi potegniti najboljše.

Takšna je tudi zgodba duhovnika iz Houstona, teksaškega mesta, razdejanega in poplavljenega zaradi hurikana Harwey.

Visoka voda je od doma in cerkve odrezala tudi njega. Sobotno noč prespal v svojem pick-up vozilu, v nedeljo pa se je k maši in faranom podal kar s kajakom, piše Cruxnow, ujele pa so ga tudi televizijske kamere.

David Bergeron, duhovnik francosko-kanadskega rodu, ki z brati svojega verskega reda deluje v eni houstonskih župnij, je v soboto zvečer, ko se je z obiska pri bratu vračal domov, ostal ujet na avtocesti nad poplavljenimi regionalkami.

Naslednji dan bi moral imeti jutranjo nedeljsko mašo, a je bilo zaradi razmer to seveda nemogoče. Kot duhovnik je kljub vsemu mašo želel darovati in je pri sebi za to imel tudi vse potrebno, razen mašnega vina.

Zato je s svojega pick-up vozila potegnil kajak (lastništvo tega za Kanadčane ni nič nenavadnega) in se pognal v narasle vode iskati vino.

Priveslal je do trgovine, ki je dejansko bila odprta, a naletel na nepričakovan problem; vina mu niso smeli prodati zaradi zakonske omejitve prodaje alkohola v nedeljo do 12. ure.

Prepričalo jih ni niti to, da ga potrebuje kot duhovnik, ki želi darovati mašo. Tako je nakupil zgolj nekaj hrane in jo s kajakom odpeljal do svoje župnije ter jo izročil bratom duhovnikom.

Nato je veslal gor in dol po ulicah vse do dovozov k hišam  in kar od zunaj zaklical v pozdrav svojim faranom ter jim sporočal da je “Bog še vedno z nami”. 

“Z mojimi brati duhovniki se ne jemljemo preveč resno, a zelo resno jemljemo Boga, zato skušamo videti lepoto tudi v nezavidljivih situacijah. Vedel sem, da so zunaj ljudje v precej hujši stiski kot sem bil sam,” je povedal za ameriški katoliški portal Cruxnow.com.

Kajake so sicer tisto sobotno noč uporabljali tudi drugi duhovniki njegove župnije, da so preverjali kako je s farani, naslednji dan pa so jih uporabljali za prevoz hrane.

Na novinarjevo vprašanje ali ni nekoliko nenavadno, da v svojem avtomobilu okrog prevaža kajak, je Bergeon povedal: “V Rimu pravijo: “Vse ceste vodijo v Rim.”. V Kanadi pa pravimo, da vse ceste vodijo tja, kamor pač teče reka. Upam, da je teh nekaj mojih obiskov na domovih, oziroma dovozih ljudem dalo upanje in potrditev, da je Bog še vedno z nami.”   

Spodaj nekaj posnetkov s poplavljenih ulic in domov v Houstonu:

Embed from Getty Images

Embed from Getty Images

 

5 komentarjev

  1. ggbs33
    Ker ne razumeš njegovih načrtov, še ne pomeni da vse veš. Ponavadi se nanj obračamo ko smo v stiski, ko imamo vse pod nadzorom ga ne “rabimo” smo samozadostni, mogoče je to opozorilo da smo vsi le ljudje. Opažam tudi da nekateri uhajajo v “iberture” kot bi temu rekel v resnici so prazni v sebi in v upanju da opozorijo na sebe izvajajo razne ekcese, mogoče jim manjka le kanček vere…

  2. Si mal pesimista vidim, kaj pa dobre strani. Res je hudo pri teh nesrečah, a hkrati če bereš članke drugje zaslediš da je nesreča povezala skupnost. Kar je zelo dobro hkrati ne vem koliko si star? Kako so naši starši zidali hiše s pomočjo prijateljev, skupnost je bila takrat bolj povezana bolj pozitivna. Bolj žalostno kot nesreče je dejstvo, da ljudje nesreče rabimo da se spomnimo kdo smo… Kar se tiče genocidov, nesreč ter vse slabe stvari bom odgovoril takole za genocid veš kdo je kriv, za nesreče ter podobne stvari je veliko na tem, kot na Viču primer Gradaščica že po železnici vidiš koliko visoko bi moralo biti naselje v velikih primerih se ne upošteva znanja prednikov, kje so potresna območja itd. V glavnem hotel sem ti povedati primer mislim da je film z Richardom Gerom če se ne motim ko objasni da mravlja vidi toliko okoli sebe, človek ker ima pamet večjo kot mravlja vidi več a še vedno manj kot bog in zato nam ni jasna slika z njegovega zornega kota ker mi vidimo le delček mozaika… upam da sem ti delno odgovoril…

  3. ” je nesreča povezala skupnost” ni ga čez povezovanje skupnosti.. eni špilajo šport, drugi koncerte, bogec pa — pošilja nesrece.. zdej razumem..
    “da ljudje nesreče rabimo da se spomnimo kdo smo” cista bedarija z kančkom mazohizma..

    ” še vedno manj kot bog in zato nam ni jasna slika z njegovega zornega kota ker mi vidimo le delček mozaika”
    torej kar bog naredi, je vedno vredi.. ko bogec ukaže umor sina, za darovanje, je vse vredi.. ni panike..

    ti boš zgleda ostal suženj ideologije.. se ti ne sanja, da je nekaj narobe..

Komentiraj