V parlamentu razprava o peticiji za spremembo šolskega sistema: veliko "pametnih glav", malo dejanskih rešitev

POSLUŠAJ ČLANEK
Na parlamentarnem Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino so poslanci in vabljeni gostje sredi tedna razpravljali o peticiji za spremembe šolskega sistema. To je pripravilo Društvo Svet staršev in jo je do sedaj podpisalo že več kot 22.000 Slovencev.

Kljub temu, da je na seji Odbora poleg poslancev sodelovalo še 20 povabljenih gostov z različnih področji šolstva, ta ni prinesla nobenih novih ugotovitev. Vsi povabljeni so se strinjali, da šolstvo potrebuje spremembe. Pri tem pa je pomembno, da te spremembe niso revolucija, ampak evolucija, saj je naš šolski sistem dober in bi ga z brezglavimi, revolucionarnimi rešitvami lahko zlomili.

Skupnih točk je tako zaenkrat zelo veliko, rešitev pa na obzorju še ne vidimo.

Prva je svoje stališče predstavila sekretarka Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk, ki je v svojem nagovoru vse zbrane povabila na posvet o spremembah v šolstvu, ki se bo predvidoma zgodil v mesecu marcu. Na posvetu bodo zainteresirane stranke lahko predstavile svoje poglede na šolski sistem in nujne spremembe.

Mnenje je predstavila tudi Nataša Šram, predsednica Društva Svet staršev, ki je pripravil peticijo. Po njenem mnenju je peticija klic na pomoč  in "je nastala na podlagi življenjskih izkušenj staršev, učencev, učiteljev in tudi stroke," razumeti pa jo moramo kot "poziv in pobudo k bolj humani na otroka in otroštvo osredotočeni šoli, za otroka bolj spodbudno v šolskem sistemu."

Na odboru so svoje mnenje predstavili tudi mladi. Poslancem sta dijaka mariborske gimnazije spregovorila o dobrih straneh našega šolskega sistema. Izpostavila sta maturo, ki je edini mednarodno primerljiv dosežek konec gimnazije. Menita, da so nekateri členi peticije nepotrebni, saj so v praksi že doseženi. Na odboru je spregovoril tudi predstavnik Mladinskega sveta Slovenije, ki je opozoril na povezovanje med formalnim in neformalnim učenjem.

Predstavnik Učiteljskega združenja Slovenije Peter Zupan je opozoril na anomalije, ki smo jim priča v zadnjem obdobju in so posledica "uveljavljanja parcialnih sistemskih sprememb in posegov, ki niso predvideli posledic na stabilnost in strokovno koherentnost celotnega sistema." Zupan je prepričan, da bodo pri spremembah v šolskem sistemu s svojimi predlogi največ pripomogli učitelji praktiki.

Naš šolski sistem je kakovosten, a spremembe so nujne


Vsi vabljeni na sejo Odbora so se strinjali, da je naš šolski sistem dober, ampak, da nujno potrebuje spremembe. Predstavniki učiteljev in drugih šolskih delavcev so govorili predvsem o večji avtonomiji, ki so jo želijo in manj birokracije, ki jemlje energijo za pravo pedagoško delo.

V bran učiteljem se je postavil tudi Marko Juhant, ki je v zvezi z ocenjevanjem šolskega dela povedal naslednje: "Če hočemo še kaj resnega urediti, bi moral imeti pravilnik o ocenjevanju tri točke - sicer lepo po pravniško napisano, ampak tako, da navaden človek razume. Prva točka - učitelj ima prav, druga točka - če nima prav, se lahko pritožiš ravnatelju, tretja točka - njegova odločitev je dokončna. In kar staršem ostane, je, lahko zamenjajo šolo ali pa mulcu rečejo »marš, učit se pejd!« Zadeva rešena."

Igor Pušnik, predstavnik ljubljanskega Aktiva svetov staršev, je opozoril, da potrebujemo pri spremembi šolskega sistema predvsem neko vizijo iz katere bomo izpeljali strategijo za dosego te vizije. Pušnik pa je poudaril, da naše šolstvo potrebuje sistem kakovosti, saj bi tak sistem "rešil marsikateri problem na poti razvoja šolstva, ker to je stvar evolucije, dogaja se korak po korak."

KOMENTAR: Uredništvo
Seja odbora, ki bi jo lahko gostili na tržnici
Seja odbora je bila bolj podobna posvetu branjevk na temo šolstva, kjer se vsi na vse spoznajo in imajo o vsem mnenje. Morda je zato še najbolj kriv sam Odbor državnega zbora, ki je sploh omogočil tako platformo za izmenjavo mnenj. Vsak, ki je že kdaj prestopil šolski prag, bodisi kot dijak, učitelj, strokovni sodelavec ali starš, še ni poklican k temu, da bi na strokovni ravni reševal šolski sistem. Na ta način je v razpravi le veliko čustev in pogledov, malo pa realnih rešitev in možnosti za pozitivne spremembe. Ponovno je bilo moč slišati stare šolske hite o prenatrpanih učnih načrtih, preveč šolskega dela doma, pretežkih šolskih torbicah in zbirokratiziranih učitelji. Manjkalo pa je poglobljenih študij in izkušenj učiteljev iz prakse. Če bo razprava o prihodnosti šolskega sistema šla v smer kot jo je nakazala ta razprava, bomo dobili spremembe, ki ne bodo pile vode in bodo v praksi pomenile še večjo obremenjenost učiteljev, učencev in staršev. Zagotovo pa je dobro to, da smo začeli govoriti o prihodnosti slovenskega šolstva in se zavedati, da v naši šoli vse ni tako zelo dobro, kot bi si želeli. Zadnja sprememba, ki smo jo bili priča v Sloveniji, je bila uvedba devetletke, za katero še sedaj ne vemo točno, kakšne učinke je prinesla in ali je bila sprememba sploh pozitivna. Zato bi bilo dobro, da so naslednje spremembe premišljene in usklajene s prakso.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike