Prvih šest mesecev Janševe vlade je, iz razumljivih izrednih okoliščin, zaznamovala izrazito socialno naravnana fiskalna politika, kjer se je ljudem in podjetjem za blažitev socialnih stisk ob koronavirusni situaciji razdelilo mnogo davkoplačevalskega in izposojenega denarja.

Močan porast koronavirusnih okužb v zadnjih dneh ter napovedi o precejšnjem padcu BDP v večini svetovnih držav pritrjuje tezi, da najtežje šele pride.

Tako se v koaliciji že govori o petem koronavirusnem paketu. V NSi so predstavili svoja razmišljanja, ideje in načrte, kako na eni strani pomagati tistim, ki so do sedaj morda ostali spregledani, po drugi strani pa, kako se izogniti nadaljnjemu obdavčevanju dela, ki je v Sloveniji nadpovprečno obremenjeno.

A delodajalci od pristojnega ministra Janeza Ciglerja Kralja že terjajo, da zamrzne avtomatsko rast minimalne plače, predvideno pred novo koronavirusno realnostjo. 

Cilj vlade mora biti postopen prehod v neko novo normalnost, v kateri bomo kljub covidu skušali živeti tako običajno kot prej. Ob tem v stranki NSi pravijo, da verjamejo da je v dialogu z ljudmi to realnost mogoče doseči. Za jesen tako napovedujejo nekatere davčne spremembe in sprejemanje popravkov proračuna za leto 2021, dokončno ustanovitev Demografskega sklada ter ukrepe, ki bodo zadržali trenutni nivo socialne države. Napovedujejo tudi sprejetje petega protikoronskega paketa, v katerim bodo pomagali tudi do sedaj zapostavljenim panogam in poklicem.

Medtem ko se ob vstopu v politično jesen dve manjši koalicijski partnerici, SMC in DeSUS, ukvarjata predvsem z lastnimi problemi, pri NSi kujejo rešitve, s katerimi bi dali svoj prispevek k stabiliziranju družbene situacije v Sloveniji, ki jo načenja koronavirusna negotovost ter vsesplošen levičarski pritisk na vlado.

Nekaj konkretnih ciljev:

Na današnji novinarski konferenci je poslanec Jožef Horvat omenjal spregledane čistilke v javnih ustanovah, finančno pomoč gasilcem, pomoč turizmu s podaljšanjem veljavnosti bonov za pol leta, davčne olajšave za vlaganje v šport, vključitev vseh kapacitet za odpravljanje zaostankov v zdravstvu  … a vse to z roko v roki s prijaznejšo davčno politiko do obremenitev delovnih ljudi.

Znižanje davkov

V NSi izpostavljajo, da je potrebno stvari, ki so jih obljubljali v opoziciji, sedaj tudi uresničiti. Kljub krizi in rebalansu namreč ne smemo ogroziti našega razvoja, delovnih mest, plač in razvoja infrastrukture, pravijo.

Zato je ključno, da prihodnji ukrepi ne poglabljajo gospodarske in socialne krize. Ob tem izražajo prizadevanja za dvig splošne davčne olajšave s 3.500 na 4.000 evrov ter obljubljajo, da se sredstev za ureditev dolgotrajne oskrbe ne bo iskalo v večji obremenitvi plač, ki je že zdaj mnogo nad povprečjem OECD, temveč v drugih davčnih virih, zlasti obdavčitvi premoženja.

Peti protikoronski paket

Po mnenju NSi mora biti reševanje trenutne krize predvsem pametno in napovedujejo, da bo vlada najverjetneje sprejela še peti protikoronski paket, ki bo omilil težave panog, kot so industrija srečanj in šport ter priznal višje dodatke nekaterim najbolj marginaliziranim poklicem, kot so denimo čistilke v šolah, zdravstvenih zavodih idr. Donacije športnim klubom bi tako lahko štele kot davčna olajšava.

Zavzemali pa se bodo tudi za to, da se veljavnost turističnim bonom podaljša vsaj še za pol leta.

Rebalans proračuna bo razvojno naravnan

Kljub kritikam iz opozicije pri NSi zagotavljajo, da bosta tako letošnji kot prihodnji proračun kar se da razvojno naravnana, saj v primerjavi z lani do konca leta zagotavljata za 22 milijonov evrov več sredstev za znanstveno in raziskovalno dejavnost ter podporo tehnološkim razvojnim projektom.

Več sredstev bo tudi za cestno (40 mio EUR) in železniško infrastrukturo (11 mio EUR), ter področje trajnostne mobilnosti (6 mio EUR).

Zanimiv je tudi razplet sage s skrajševanjem čakalnih vrst v zdravstvu. V NSi pravijo, da so ministra za zdravje uspeli prepričati, da se v skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu vključi vse razpoložljive kapacitete, tudi zasebne.

Podjetniki: zamrznite dvig minimalne plače

Ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja pa v naslednjih mesecih čaka tudi odločitev, ali naj zaradi izredno težke gospodarske situacije, ki je posledica okoliščin koronavirusne krize, poseže v zakonsko predvideno nadaljevanje dvigovanja minimalne plače, ki ga je po predlogu Levice sprejela Šarčeva vlada.

V skladu s tem zakonom se je bruto minimalna plača z 805 € v 2017 dvignila na 940 € v 2020. Od januarja 2021 pa se naj bi za njen izračun uvedla nova formula, na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške, zaradi česa naj bi rast minimalne plače še bolj poskočila.

Zdaj podjetniki od vlade pričakujejo, da bo imela posluh za panoge, ki “tega ne zmorejo, morajo pa vseeno preživeti”, in bo vsaj za leto 2012 zamrznila nadaljnje dvigovanje stroškov za zakonsko določeno minimalno plačo.

Skušajo ostati blizu ljudem, a tudi podjetništvu

Čeprav so novinarske konference političnih strank pogosto namenjene zgolj ustvarjanju vtisa, da v političnih strankah koalicije ali opozicije neka delajo, pa so lahko tudi dober pokazatelj, o čem neuradno politika že razpravlja in katere ideje bo skušala uresničiti v prihodnjih mesecih. Pa tudi, katere ideje niti slučajno nimajo možnosti, da bi ugledale luč sveta, saj so razhajanja med strankami prevelika.

Ob tem je opaziti tudi, da so trenutne vladne afere pustile NSi precej neprizadeto, zato si lahko dovoli spregovoriti tudi o temah, za katere pogosto ni veliko časa, ali bolje rečeno, ne zanimanja novinarjev. Ter tudi, da so preostale vladne stranke sprejele njeno argumentacijo, zakaj iz države in njenih podsistemov, tudi zdravstva, ne gre izganjati zasebne pobude.

Sploh slednje bo v primeru potrditve sklepa, da se bo v odpravljanje čakalnih vrst angažiralo tudi zasebne izvajalce, zagotovo sprožilo novo močno medijsko ofenzivo na vladne stranke.

Hkrati vidimo, da NSi še vedno sledi svoji politiki podjetnikom prijazne stranke, saj v načrte vključuje kar nekaj točk, ki so jih kot potrebne pred dnevi izpostavili v Klubu slovenskih podjetnikov (podaljšanje veljavnosti bonov, pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s srečanji in prireditvami …). Zanimivo pa bo videti, ali bo minister za delo Cigler Kralj sledil tudi predlaganemu ukrepu, da se zamrzne zakonsko predvideni dvig minimalne plače “do boljših časov”.

2 KOMENTARJI

  1. Kot sem že večkrat poudaril zelo podpiram gospodarsko socialni program NSI, ker je po moji oceni za državo najboljši od vseh predstavljenih.
    Kot analitik pa sem tudi pri NSI zaznal osnovno napako v razmišljanju, ki izhaja še iz socializma in nanjo nismo imuni niti tisti, ki se poistovetimo z desnimi in sredinskimi vrednotami. Veliko pove stavek” Prvih šest mesecev Janševe vlade je, iz razumljivih izrednih okoliščin, zaznamovala izrazito socialno naravnana fiskalna politika, kjer se je ljudem in podjetjem za blažitev socialnih stisk ob koronavirusni situaciji razdelilo mnogo davkoplačevalskega in izposojenega denarja.”
    Kot sem v enem od komentarjev že poudaril je po moje in za desno politiko v tej krizi preveč ’’šenkane ga ’’v odnosu na dolgoročno posojenega denarja. Seveda z garancijo države.
    NSI ima še čas , da predlaga dopolnitev ’’ nerodne uredbe’’, ki je bila sprejeta v drugem paketu Kovid zakonov na način, da bo bankam jasno in nesporno, da se daje 80% ( garancija države za t.i. Kovid kredite na prvi poziv.) Tako bo steklo likvidnostno kreditiranje, tako dan denar ima na trgu enako pozitiven likvidnostni učinek kot zastonj dan denar.
    Rad bi opozoril, da ne smemo delati istih ekonomsko zgrešenih potez kot levičarji, ki za pridobitev volivcev delijo denar brezplačno in pri tem pozabljajo, da bo ta denar nekdo moral vrniti.
    Kar je temeljna premisa, zaradi katere je komunizem in socializem propadel kot ideja in tudi v praksi če izvzamemo S. Korejo in Venezuelo, kjer pa gre ne gre za človeka dostojno življenje temveč za životarjenje. Tudi oni so delili dokljer je bilo, kriza je takrat ko več ni.
    Po domače za vsak zapitek na koncu natakar prinese račun.
    Kar sedaj izgleda za ljudi ” zastonj ’’ bodo na koncu drago plačali.
    Levičarji spregledujejo dejstvo in za glasove volivce minirajo lastno doktrino, da je namreč socialno nepravično, da na koncu največkrat plačajo zapitek tisti, ki jih pri brezplačnem kosilu sploh ni bilo..

  2. Še nekaj manj bistveno, spoštovano uredništvo, grdo ste se poigrali z NSI v naslovu.
    Naslov nakazuje kot, da se Nsi ukvarja predvsem s čistilkami in gasilci, kot da ne bi razumela kateri so glavni in dejanski problemi prihajajoče krize.
    Upam da ni bilo namerno!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime