V Nigeriji se dogaja ena najbolj spregledanih humanitarnih kriz na svetu

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK

Nigerija, država z največ prebivalci v Afriki, v kateri sobiva več kot petsto etničnih manjšin, jezikov in kultur, po zadnjih raziskavah predstavlja eno "najhujših in najbolj spregledanih humanitarnih kriz na svetu".  Ocenjujejo, da je vojna vihra v tej državi prizadela 14,8 milijonov ljudi.

V državi s 184 milijoni prebivalcev (druga afiška država po prebivalstvu, Etiopija, jih ima pol manj), je notranje premeščenih dva milijona beguncev, kar Nigerijo postavlja na tretje mesto v Afriki in sedmo na mestu.

Toda v številko niso vključeni begunci, ki so nastanjeni pri sorodnikih ali pa preprosto živijo izven begunskih taborišč. Ocenjuje se, da je notranje premeščenih od pet do sedem milijonov ljudi, kar bi pomenilo, da je begunska kriza v Nigeriji takoj za krizo v Siriji. Večina razseljenih oseb nima zagotovoljenih temeljnih pogojev za življenje.

Če bodo ti begunci množičneje začeli bežati iz države, se bo humanitarna kriza razširila še po drugih afriških državah in posledično lahko doseže Evropo.

Najbolj ranljivi so otroci in ženske, ki se težje ubranijo pred nasiljem. Ogromno otrok nima možnosti šolanja - uničenih je več sto šol in ubitih več sto učiteljev, 15.000 učiteljev pa je bilo prisiljenih zbežati.

Glavni vzrok bega dve islamski teroristični skupini: Boko Haram in Fulani


Na severovzhodu države, kjer sicer večina prebivalstva pripada islamu, se čedalje bolj krepi ena najbolj krvavih islamskih terorističnih organizacij Boko Haram, zaveznica Islamske države, ki ji od leta 2011 pripisujejo odgovornost za več kot 15.000 smrti in okoli 2.000 ugrabljenih žensk in otrok.

Na tem področju so kristjani in manjšine deležni tudi diskriminacije: imajo omejitev dostopa do vode in zdravstvene oskrbe, ne smejo delovati v javnih službah in šolah, ne smejo graditi cerkva in prodajati svojih izdelkov.

Varen ni niti osrednji pas države, tudi v okolici glavnega mesta Abuje, v katerem divjajo vojščaki etnične skupine Fulanov.

V državi pa niso preganjani le kristjani in druge manjšine, temveč tudi muslimani, saj je dokumentirana tudi diskriminacija muslimanov v okrožjih, kjer so ti v manjšini.

Nigerija je versko razdeljena na pol - med kristjane in muslimane. Točnih številk ni, ocenjujejo, da je tako krščanstva kot islama med 40% in 50%. Med kristjani je večina protestantov, četrtina je katoličanov.


Fulani so dvajsetmilijonska, pretežno nomadska etnična skupnost. V Nigeriji jih je okoli sedem milijonov. Povezujeta jih skupni jezik, fulanščina, in religija, islam. V začetku 19. stoletja je Usman dan Fodio, eden izmed fulanskih duhovnih voditeljev, ustanovil kalifat Sokoto, ki je bil izredno uspešen in je navdihnil več džihadističniih gibanj po Afriki. Leta 1903 so kalifat dokončno zavzeli Britanci, a še zdaj za Fulane predstavlja pomembno simbolno dediščino.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike