V nepristranskost slovenskega pravosodnega sistema dvomijo predvsem mali podjetniki

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Slaba polovica podjetji v Sloveniji ocenjuje pravosodni sistem z vidika nepristranskosti kot slab. V drugih državah Evropske unije je tako oceno pravosodnega sistema dala tretjina vprašanih. Taki so izsledki raziskave, ki jo je glede stanja zaupanja v pravosodje s strani gospodarstva izvedla Evropska komisija.

Slabše mnenje o neodvisnosti pravosodnega sistema so podjetja izrazila le še v Italiji, na Poljskem, Madžarskem, Hrvaškem in Slovaškem, kjer sistem kot dobre ocenjuje zgolj 15% vprašanih. Na drugi strani evropskih držav so se znašle Finska, Nizozemska in Švedska, kjer pravosodni sistem kot dober ali zelo dobre ocenjuje več kot 80% podjetji.

Vir: Raziskava Flash Eurobarometer 484 (klik za povečavo)


Raziskovalci slabe ocene držav povezujejo z vplivi, ki jih sodniki doživljajo s strani vladajoče oblasti, politike in močnih ekonomskih lobijev. Kot dodaten razlog pa podjetniki navajajo status sodnikov v državi ter postopek njihovega imenovanja.

Velika podjetja s pravosodnim sistemom v Sloveniji bolj zadovoljna


Pravosodni sistem se zdi slab 29 % in zelo slab 16 % podjetij v Sloveniji. Vzpodbudna novica je, da se stanje zaupanja v nepristranskost pravosodja od leta 2016 izboljšuje. Takrat je pravosodje kot dobro ocenilo 29%, za leto 2019 pa 36% vprašanih.

Vir: Raziskava Flash Eurobaromete 484


Raziskava je pokazala, da je zaupanje v malih podjetjih, kjer zaposlujejo do 9 ljudi, v pravosodje nižje od podjetjih, ki zaposlujejo več kot 250 zaposlenih. Tako pravosoden sistem kot dober ocenjuje 37 % malih in 51 % velikih podjetji.

Zaradi pritiskov vladajoče oblasti in politike se zdi pravosodni sistem v Sloveniji slab 75% vprašanih, 61% zaradi gospodarskih in ekonomskih vplivov na sodnike in 40% zaradi pomanjkanja zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti sodnikov.

Za slabo oceno krivo tudi dolgotrajno reševanje zadev na sodiščih


Raziskava Evropske komisije se sicer osredotoča na pristranskost pravosodja, a je razlogov za nezadovoljstvo na strani podjetnikov seveda več. En od njih zagotovo tudi trajanje postopkov na sodiščih in (ne)predvidljivost njihovega izida. Po podatkih Justice Scoreboard za leto 2018 je postopek v civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah na prvi stopnji v Sloveniji v povprečju trajal 283 dni, povprečje Evropske unije pa znaša 238 dni. Zadeve najhitreje, v 84 dneh, rešujejo v Litvi.

Trend pa je bolj razveseljujoč na področju stečajev. Po podatkih Svetovne banke se je Slovenija s povprečnim stečajem v letu 2019, ki je trajal 10 mesecev, znašla pod svetovnim (30 mesecev) in povprečjem Evropske unije (24 mesecev). Kljub tem dobrim številkam pa imamo v Sloveniji stečajne postopke rekorderje, ki so trajali tudi več kot 22 let (primer tovarne Tekstilindus v Kranju).

Na razvrstitvi držav glede na spodbudnost gospodarskega okolja, ki ga je za leto 2020 pripravila Svetovna banka, se je Slovenija znašla na 37 mestu, v družbi Ruande in Portugalske. Gre za razvrstitev, ki upošteva različne parametre: od birokracije pri ustanavljanju podjetji, pridobivanju gradbenih in uporabnih dovoljenj, možnosti investiranja in kreditiranja, davčnih bremen in carin, delovne zakonodaje, do komunikacije z upravnimi organi ter tudi učinkovitostjo sodnih in drugih organov, ki skrbijo za spoštovanje norm.

Na prvih treh mestih seznama so Nova Zelandija, Hong Kong in Singapur. Od držav Evropske unije pa so za nami: Poljska, Češka, Nizozemska, Srbija, Slovaška, Belgija, Hrvaška, Madžarska, Romunija, Italija, Bolgarija, Ukrajina in Grčija.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike