V nepristranskost slovenskega pravosodnega sistema dvomijo predvsem mali podjetniki

Uredništvo
7

Slaba polovica podjetji v Sloveniji ocenjuje pravosodni sistem z vidika nepristranskosti kot slab. V drugih državah Evropske unije je tako oceno pravosodnega sistema dala tretjina vprašanih. Taki so izsledki raziskave, ki jo je glede stanja zaupanja v pravosodje s strani gospodarstva izvedla Evropska komisija.

Slabše mnenje o neodvisnosti pravosodnega sistema so podjetja izrazila le še v Italiji, na Poljskem, Madžarskem, Hrvaškem in Slovaškem, kjer sistem kot dobre ocenjuje zgolj 15% vprašanih. Na drugi strani evropskih držav so se znašle Finska, Nizozemska in Švedska, kjer pravosodni sistem kot dober ali zelo dobre ocenjuje več kot 80% podjetji.

Vir: Raziskava Flash Eurobarometer 484 (klik za povečavo)

Raziskovalci slabe ocene držav povezujejo z vplivi, ki jih sodniki doživljajo s strani vladajoče oblasti, politike in močnih ekonomskih lobijev. Kot dodaten razlog pa podjetniki navajajo status sodnikov v državi ter postopek njihovega imenovanja.

Velika podjetja s pravosodnim sistemom v Sloveniji bolj zadovoljna

Pravosodni sistem se zdi slab 29 % in zelo slab 16 % podjetij v Sloveniji. Vzpodbudna novica je, da se stanje zaupanja v nepristranskost pravosodja od leta 2016 izboljšuje. Takrat je pravosodje kot dobro ocenilo 29%, za leto 2019 pa 36% vprašanih.

Vir: Raziskava Flash Eurobaromete 484

Raziskava je pokazala, da je zaupanje v malih podjetjih, kjer zaposlujejo do 9 ljudi, v pravosodje nižje od podjetjih, ki zaposlujejo več kot 250 zaposlenih. Tako pravosoden sistem kot dober ocenjuje 37 % malih in 51 % velikih podjetji.

Zaradi pritiskov vladajoče oblasti in politike se zdi pravosodni sistem v Sloveniji slab 75% vprašanih, 61% zaradi gospodarskih in ekonomskih vplivov na sodnike in 40% zaradi pomanjkanja zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti sodnikov.

Za slabo oceno krivo tudi dolgotrajno reševanje zadev na sodiščih

Raziskava Evropske komisije se sicer osredotoča na pristranskost pravosodja, a je razlogov za nezadovoljstvo na strani podjetnikov seveda več. En od njih zagotovo tudi trajanje postopkov na sodiščih in (ne)predvidljivost njihovega izida. Po podatkih Justice Scoreboard za leto 2018 je postopek v civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah na prvi stopnji v Sloveniji v povprečju trajal 283 dni, povprečje Evropske unije pa znaša 238 dni. Zadeve najhitreje, v 84 dneh, rešujejo v Litvi.

Trend pa je bolj razveseljujoč na področju stečajev. Po podatkih Svetovne banke se je Slovenija s povprečnim stečajem v letu 2019, ki je trajal 10 mesecev, znašla pod svetovnim (30 mesecev) in povprečjem Evropske unije (24 mesecev). Kljub tem dobrim številkam pa imamo v Sloveniji stečajne postopke rekorderje, ki so trajali tudi več kot 22 let (primer tovarne Tekstilindus v Kranju).

Na razvrstitvi držav glede na spodbudnost gospodarskega okolja, ki ga je za leto 2020 pripravila Svetovna banka, se je Slovenija znašla na 37 mestu, v družbi Ruande in Portugalske. Gre za razvrstitev, ki upošteva različne parametre: od birokracije pri ustanavljanju podjetji, pridobivanju gradbenih in uporabnih dovoljenj, možnosti investiranja in kreditiranja, davčnih bremen in carin, delovne zakonodaje, do komunikacije z upravnimi organi ter tudi učinkovitostjo sodnih in drugih organov, ki skrbijo za spoštovanje norm.

Na prvih treh mestih seznama so Nova Zelandija, Hong Kong in Singapur. Od držav Evropske unije pa so za nami: Poljska, Češka, Nizozemska, Srbija, Slovaška, Belgija, Hrvaška, Madžarska, Romunija, Italija, Bolgarija, Ukrajina in Grčija.

Doniraj

7 KOMENTARJI

  1. V Sloveniji velik del državne uprave in sodnega sistema podjetnike in privat sektor smatra kot sovražnike, nekoga, ki mu je potrebno pobrati denar. Vem iz lastnih izkušenj. Na FURS-u je tako kot je, kakor na koga ”narajmaš”. So tudi razumevajoči zaposleni in pomagajo in so seveda zelo prijazni, ampak veliko zaposlenih na podjetnike gleda škodoželjno. Denar se seveda nato radodarno deli preko socialnih podsistemov številnim, ki se ‘šlepajo’ na te podpore, pomemben del sredstev pa gre tudi nevladnikom in para-državnim entitetam (npr. dobaviteljem v zdravstvu ala Mark Medical). To je lahko toliko bolj problematično in otežkočeno v primeru malih podjetnikov, kot to omenja članek. Že iz davčnega stališča se podjetnike stiska, potem pa so tu še pravna ciklanja in zaciklanja. Tu bi bile potrebne globoke spremembe in stranke bodo to morale ponuditi na prihodnjih volitvah in to argumentirati na soočenjin in skomunicirati ljudem.

  2. Ja, kokpak!
    Socialistična SZDL levuharsko zabeljena mentaliteta sodniškega akademskega lobija, bolje ceha je taka, da “v strahospštovanju spoštovanju do velikih igralcev, ki jih vodijo velike ribe udbokučanistične falange izbrancev, sploh pa F21, sodniki bolje, pazljiveje, natančneje in bolj profesionalno ravnajo.
    Do malih podjetnikov pa je ostalo v slovenski mentatliteti odklonilno, zaničujoče in omalovažujoče, foušijsko in nebodigatreba antibogatunsko razopoloženje v možganih in verjamem, da jih jemljejo bolj z levo roko, gospodovalno in sploh negativno , kar pripelje do rezultata kakršen je – ko se bo klima spoštovanja do malega podjetnika spremenilo, spremenilo pa se bo, ko se bodo socrealistično vzgojene polBarabe ohladile v glavah in začele s poštenim delom do vseh, potem bo Slovenistan že prehajal v 2.Republiko Slovenija! HURAAAA!

  3. Pokorno javljam, moram še eno dodati:
    Par dni nazaj je bilo objavljeno kako, da Fajonka daje za vzgled skandinavske države Slovencem v ne vem že več kakem slučaju in kako, da bo to in to njena SD zdaj to promovirala, uvajala po deželi slovenistancev…debelo sem se režal in tudi strmel kako nebodigatreba nerazgledana z lahkoto opleta z zadevo o kateri se jih niti sanja ne, kaj vse mora biti izpolnjeno, da je zadeva mogoča.In ravno SD ljudje so kontrapunkt vsemu, kar ima v Skandinaviji veljavo in predstavlja vrednoto, dragotino in železno profesionalnost , ki terja brilianco v neskorumpirani odgovornosti, zavesti, hotenjih in naporih, da se sploh postavi na startno črto!
    Ubogi Fajončkovljanci iz nedonošenega SD konglomerata SZDL pesnikovalcev….

  4. Ravno danes sem prejel sodbo okrožnega sodišča v Mariboru, kjer je sodnica popolnoma ignorirala člene pogodbe, dokaze in pričevanja strokovnjaka in izrekla sodbo, ki je dokaz neusposobljenosti naših sodnikov v gospodarskem pravu. Ščiti jo zakon o sodniški nedvisnosti in nedotakljivosti ter sodniška obveznost izrečitve sodbe. Sedaj sledi po sodnih počitnicah, pritožba. Želel bi zaprositi vaše uredništvo, če boste pripravljeni objaviti celotno zgodbo sojenja v vašem časopisu in da jo neodvisni pravni strokovnjak za gospodarsko pravo, javno komentira.
    Op.
    Nekoč sem že imel podobno zadevo, zato se tokrat ne morem znebiti notranjega občutka, da imajo sodniki in odvetniki, tihi dogovor, na kakšen način čim bolj dolgo zavlačevati pravdni postopek, da lahko potem javnosti lažejo, kako preobremenjeni so pri svojem delu. Hvaležen vam bom za vaš odgovor.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime