V Nemčiji razkrito poročilo, ki priča, kako blizu katastrofičnem scenariju glede migrantov je bila Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

»Wir schaffen das« ali »To zmoremo« je stavek, s katerim je nemška kanclerka Angela Merkel na vrhuncu evropske begunske krize jeseni leta 2015 vso Evropo in svet prepričevala, da Nemčija ve, kaj dela ter da situacijo obvladuje.

A poročilo, ki ga je pridobil nemški časnik »Welt am Sonntag« ugotavlja, da v stavek, ki ga je Merklova v odločilnih mesecih ponavljala kot mantro, ni verjela niti sama.

Poročilo, objavljeno v nedeljo, namreč razkriva, da je nemška koalicija v sredini septembra 2015 načrtovala zaprtje meje z Avstrijo in odvrnitev prosilcev za azil. Odločitev je že bila sprejeta, a zaradi pravnih zadržkov na koncu nobeden od nemških politikov ni želel prevzeti odgovornosti za njeno uresničitev.

Šele zdaj je jasno, kako blizu katastrofičnem scenariju, po katerem bi najbrž postala migrantski žep, je bila Slovenija, v katero je ob teh prelomnih odločitvah vstopalo po 10 tisoč migrantov dnevno.

Vlada je bila enotna: mejo bomo zaprli!


Poročilo je rezultat raziskav za pripravo knjige (Das Getriebenen - Merkel und

Naslovnica knjige
Naslovnica knjige


Flüchtlingspolitik: Report aus den Innern der Macht) nemškega novinarja Robina Alexandra. Ta navaja pogovore z visokimi uradniki, ki so tedaj sodelovali pri oblikovanju nemške politike.

Kot vemo je 4. septembra 2015 Nemčija odprla svoje meje za tisoče beguncev, ki so obtičali na Madžarskem, kot so delali – iz humanitarnih razlogov.

Poročilo pa navaja, da so se nato že 12. septembra Merklova in njeni ministri dogovarjali, da bi na južno mejo, po kateri so po balkanski poti prihajali tisoči beguncev, poslali več tisoč policistov, ki bi mejo zaprli.

Ob konferenčnem klicu istega dne ob 17.30 med notranjim ministrom Thomasom de Maizièrom (CDU), vodjo deželnega parlamenta na bavarskem Horstom Seehoferjem (CSU), in takratnim zunanjimi ministrom Frankom-Walterjem Steinmeierjem (SPD) in ministrom za gospodarstvo Sigmarjem Gabrielom (SPD), je bil dosežen dogovor, da Nemčija mejo zapre naslednji večer ob 18.00. Vsi so se prav tako strinjali z odvrnitvijo prosilcev za azil na meji.

Načrt vlade je bil, da bi na meji obrnili vse migrante, ki niso imeli ustreznih dokumentov pa tudi tiste, ki želijo zaprositi za azil.

Zadnji trenutek preobrat: pod vprašajem zakonitost


V prvotnem predlogu bi vlada zvezni policiji naročila, naj zavrne vse priseljence, ki niso imeli ustreznih dokumentov, tudi, če bi ti želeli zaprositi za azil.

Vendar so na ministrstvu za notranje zadeve pod vprašaj postavili zakonitost zaprtja meja in zavračanje prosilcev za azil.  De Maizere je za odločitev prosil tudi Merklovo.

Glede na poročilo ta ni mogla sprejeti odločitve, temveč je od De Maizièra zahtevala zagotovilo, da bi zaprtje meja zdržalo na sodišču in želela omiliti slab glas, ki bi nastal ob reakciji nemških organov, zaprtju meje in nemški interakciji z begunci kot je bila načrtovana.

Minister za notranje zadeve pa ni mogel zagotoviti, da načrt vlade ni protipraven.

Sprememba načrta tik pred zdajci


Nekaj ur preden bi zaprtje meje začelo veljati, De Maizière še vedno ni mogel dati zagotovila, da bo načrt zdržal na sodišču.

Naloga policistov se je spremenila in sicer da se državljanom tretjih držav, ki želijo v Nemčiji zaprositi za azil vstop, dovoli tudi brez pravno zavezujočih osebnih dokumentov.

Noben vodilni nemški politik namreč ni bil pripravljen prevzeti odgovornosti za morebitno nezakonito končno odločitev, še piše »Welt am Sonntag«.

Nemško notranje ministrstvo je v izjavi, kjer je komentiralo poročilo dejalo, da poročila ne more »niti potrditi, niti zanikati«.

KOMENTAR: Uredništvo
Cerarjeva vlada je imela neverjetno srečo
Šele po razkritju poročila je jasno, kakšno srečo je imela vlada Mira Cerarja, ki je povsem nepripravljena na mejah države jeseni 2015 dočakala pol milijona migrantov in sem od septembra do novembra prelevila v veliko transportno podjetje za prevoz ljudi od južne do severne meje. Na srečo so imeli kam iti, saj so bila vrata Nemčije odprta. A če bi obveljala prvotna odločitev vlade, kot priča razkrit dokument, bi Nemčija mejo zaprla, sledila bi Avstrija, Slovenija pa glede na izkušnje iz tistih dni tega ne  bi bila sposobna storiti, saj so migranti po asistenci Hrvaške v državo nenadzorovano vdirali čez reke, travnike in polja vzdolž celotne meje. Z zdajšnejga vidika ne čudi ihta, s katero je naša leva vlada na mejo postavljala bodečo žico, saj so o nemških in avstrijskih namerah zagotovo vedeli več od javnosti. Dejstvo, da žica obstaja, v njeno podporo pa je sprejeta stroga migrantska zakonodaja, priča, da se vlada zaveda, kako srečno se je izognila kolapsu zaradi migrantskega žepa in si ne želi, da bi se v podobni situaciji še kdaj znašla nepripravljena.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike