V Nemčiji letos štirikrat več primerov povezanih s terorizmom

Embed from Getty Images
Skoraj štirikrat večje število primerov, povezanih s terorizmom, otežuje delo zveznih tožilcev. Do sedaj so v Nemčiji odprli skoraj 900 primerov terorizma, ta trenutek pa je v državi 700 radikalnih islamistov, ki predstavljajo varnostno tveganje in so sposobni izvajati nasilne napade, kaže poročilo zveznega tožilstva. 

Nemški zvezni tožilci so letos odprli več kot 900 primerov, povezanih s terorizmom, vključno z 800, ki se nanašajo na radikalne islamiste, piše nemški Welt am Sonntag.

Število primerov je v primerjavi z lanskim letom, ko so odprli 250 takšnih postopkov, povečalo za štirikrat. Leta 2013 pa je bilo na sodiščih okrog 80 terorističnih zadev.

Skoraj 300 zadev terorizma je bilo ob tem premeščenih iz zveznih oblasti na državne tožilce, v zveznem tožilstvu v Karlsruheju pa so morali zaposliti nove tožilce n sodnike, saj so zvezna sodišča preobremenjena.

Vsi trenutni primeri terorizma ne obravnavajo le dejanskih načrtov za izvajanje napadov v Nemčiji, temveč tudi ljudi, za katere velja visoka stopnja tveganja za izvedbo napada.

Članstvo v mednarodni teroristični skupini so namreč pridobili tudi begunci iz Sirije, Afganistana ali Iraka, ki so se borili za Islamsko državo (IS) ali druge radikalne skupine, brez da bi načrtovali napade v Nemčiji.

Zvezni urad za kriminalistično policijo ocenjuje, da je več kot 700 ljudi v Nemčiji nevarnih oz. radikalnih islamistov, ki predstavljajo varnostno tveganje in so sposobni izvajati nasilne napade, 24.400 pa je aktivnih ekstremistov, ki ne predstavljajo neposredne varnostne grožnje.

Nemške varnostne kroge pa skrbijo tudi nemški državljani, ki so se borili v Siriji ali Iraku in po povratku domov ogrožajo varnost.

Nemški varnostni ukrepi poostreni

Nemčija je po množici grozljivih napadov v državi in po Evropi povečala svoje pristojnosti in spremenila varnostno in protiterorističo zakonodajo. Nadzor po vsej državi je poostren.

Z letošnjim poletjem se je tako močno povečalo število nadzornih kamer po mestih, večje število policistov pa sedaj s seboj nosi težko karoserijo. Zvezni urad za zaščito ustave je odgovoren za spremljanje »proti-ustavnih« in ekstremističnih aktivnosti, s prestrezanjem podatkov, poslanih preko telefonov, elektronske pošte, Zvezna obveščevalna služba pa je odgovorna za zbiranje podatkov zunaj Nemčije.

Še vedno pa policisti tako v Avstriji kot v Nemčiji preverjajo ljudi, ki prihajajo v državo, predvsem z avtobusi in kombiji, saj kot je dejal notranji minister Thomas de Maiziere: “še vedno obstajajo pomanjkljivosti pri zaščiti zunanjih meja EU in znatnemu obsegu nezakonitih migracij v schengenskem območju.”

Po maja sprejeti zakonodaji, ki omogoča lažjo deportacijo neuspešni prosilcev za azil, Nemčijo več ljudi tudi zapušča. Vse, ki jih namerava država deportirati, zadržijo do 10 dni, potencialno nevarni imajo omejeno gibanje in na gležnju nosijo zapestnico, ki označuje njihovo lokacijo.

Za razliko od mnogih drugih držav pa nemška zakonodaja prepoveduje pošiljanje vojakov na ulice. Iz zgodovinskih razlogov je za notranjo varnost odgovorna le policija, čeprav je v izjemnih okoliščinah vojsko mogoče vpoklicati.

Zaradi še vedno visoke teroristične ogroženosti obstaja možnost, da bo Nemčija zakonodajo spremenila, več nemških zveznih držav je policijskim in vojaškim silam že dovolilo izvajanje skupnih vaj. Kljub terorizmu pa Nemčija vojske vse od druge svetovne vojne po svojih tleh še ni razporedila za nič drugega kot za pomoč po naravnih nesrečah.

2 komentarja

  1. http://www.kurir.rs/planeta/2123489/18-muskaraca-zavrsilo-u-bolnici-rusi-pretukli-migrante-koji-su-maltretirali-devojke-u-nocnom-klubu?utm_source=mos&utm_medium=referral&utm_campaign=mos

    So nadlegovali ruske punce, so jih domači fantje nalomili. Tko se dela ne pa Švedski politiki.
    Švedski politik Patrik Liljeglod, ki v mestu Falun vodi svetniško skupino stranke Levica, je na družbenem omrežju Facebook razkril, da so ga med vračanjem domov zagrozili z nožem, nato pa ga je napadalec posilil. »Bil sem brutalno obravnavan in posiljen. Grozili so mi z nožem, mi rekli, da sem izdajalec in me posili, češ da je ljudem kot sem jaz to všeč,« je zapisal Liljeglod.

    Policisti so potrdili, da zadevo preiskujejo, vendar še ni prišlo do aretacij. Primera se je lotil tudi Nacionalni forenzični center.

    Liljeglod sicer pravi, da je do dogodka prišlo konec julija in da bi ga najraje pokopal nekam, kjer bi zanj vedel samo on. Vendar dodaja, da je bil napad politično motiviran, zato čuti dolžnost da o njem spregovori.

    Voditelj stranke Levica pravi, da zaradi napada ne bo opustil svojih prepričanj ampak se bo zanje boril še odločneje. »Nič ni pomembnejše od demokracije, ljudje vsak dan umirajo za pravico do demokracije – in za to pravico, ki smo jo podedovali od naših staršev, se moramo boriti naprej in na to spomniti tudi tiste državljane, ki so na to pozabili,« je zapisal.

    Švedska stranka Levica je po velikost šesta v državi. Samo sebe deklarira kot socialistično in pro-feministično stranko. Njene glavne teme so delovna mesta, država blaginje in enakost spolov.

Komentiraj