V nedeljo je padel zakon, a če ne bo vzela lekcije, bo (pro)padla tudi vlada

Peter Merše
Foto: Posnetek zaslona, TV Slovenija
Na vroč poletni dan je velika večina Slovencev odločila, da ne bo dodatnega financiranja urejanja vodotokov in da se gradnja objektov ob vodi še naprej ureja prek vladnih uredb in ne prek strokovnih delavcev Direkcije za vode, ki bi bili za napačne odločbe tudi kazensko odgovorni. To so praktično dosegli s svojim odločnim PROTI zakonu o vodah.

Zvočni posnetek komentarja najdete na dnu prispevka.


A sporočilo, ki so ga želeli dati, je bilo povsem drugačno. Želeli so povedati, da jim ni vseeno za pitno vodo, da si ne želijo pozidave priobalnih območij in da okolje na splošno postaja pomembna politična tema, še posebej med mlajšo generacijo, ki do sedaj ni bila posebej aktivna pri političnem udejstvovanju.

Nika Kovač je vzela lekcijo poraza na "družinskem referendumu"


Vladna stran je v zakonu videla sorazmerno nepomemben ukrep, s katerim bi odločanje o pozidavi prestavili »iz rok politike« v »roke stroke« in ga je kot takega tudi obravnavala. Na drugi strani pa je leva politika skupaj s civilno družbo izkoristila ta zakon za gradnjo konkretne vsebinske zgodbe, ki ne temelji na antijanšizmu. Odkrili so, da je vprašanje vode odličen povezovalni element in, čeprav z veliko mero zavajanja, uspeli združiti praktično vse.

Kampanjo je vodila Nika Kovač. Ista Nika Kovač, ki je arogantno vodila že kampanjo Čas je za pri družinskem referendumu, in močno izgubila. A treba je priznati, da se je iz takratnega poraza očitno marsičesa naučila. Iz tokratne vsebine je uspela združiti skupnost, kjer so nekateri sodelovali iz, kot je povedala sama, krščanskih vrednot, drugi iz ekološkega aktivizma, tretji pa iz nasprotovanja neoliberalnim politikam.

Predlagatelji referenduma so uspeli ustvariti občutek, da gre za vprašanje pitne vode, ki s samim zakonom sicer ni imela nobene zveze, in tako na svojo stran pridobila množico aktivistov, tudi enkratnih, ki so na volišča vozili upokojence in širili idejo na družbenih omrežjih. Komunicirali so hkrati alarmantno in povezovalno, s čimer so ustvarili maksimalni učinek motivacije.

Kovačeva tudi ni ponovila napake, da bi iz referendumskega uspeha že na referendumsko noč napovedala stvaritev politične sile, s čimer si je pustila vrata odprta za morebitno sodelovanje tudi v prihodnje, tudi s posamezniki, ki pripadajo sicer politično povsem drugim vrednotam kot njena feministična organizacija.

Vlada je bila tako neaktivna v kampanji, da njeni podporniki niso niti vedeli, katero stran zagovarja


Vlada na drugi strani je napake izvajala na vsakem koraku. Zakon so v proceduro vložili po skrajšanem postopku, s čimer so močno omejili javno razpravo. V zakon so najprej vključili tudi resnično sporne člene glede pozidave ob vodi, ki so jih kasneje umaknili in med samo obravnavo s tem precej spreminjali sam zakon. Zakon sam po sebi na koncu sicer ni bil slab in je nekatere stvari tudi reševal, a duh je že ušel iz steklenice.

Ko je prišlo do samega referenduma, so se ga lotili povsem z levo roko. Očitno v prepričanju, da je v poletju nemogoče doseči kvorum, kampanje praktično niso izvajali, kar se je boleče očitno videlo na zaključnem soočenju na RTV Slovenija, ko je bila tribuna ZA skoraj prazna. Celo to, da so nanjo posedli še domnevno »neopredeljene«, svojevrsten oksimoron slovenske referendumske prakse zadnjih let, ni popravilo tega vtisa. Čeprav so bili nekateri strokovnjaki zakonu tudi naklonjeni, vlada v kampanjo ni uspela privabiti niti enega. Vladna stran je bila v kampanji tako neaktivna, da so bili nekateri ljudje, ki manj spremljajo dogajanje, celo prepričani, da je treba biti proti, ker je proti Janša. Poznam konkreten primer.
Vladna stran je bila v kampanji tako neaktivna, da so bili nekateri ljudje, ki manj spremljajo dogajanje, celo prepričani, da je treba biti proti, ker je proti Janša.

Da je vrag odnesel šalo, je postalo jasno, ko smo spremljali rekordno udeležbo na predčasnem glasovanju, ki je bila včeraj nato le še potrjena. In to sredi poletja, ko je jasno, da je treba s počitnicami na Hrvaškem pohiteti, saj se utegnejo ukrepi že čez nekaj tednov opazno zaostriti.

Ključne lekcije: Prebujajo se mladi, okolje je vse pomembnejše in pri vsebini se je možno združiti prek sredine


Povečano politično participacijo lahko demokrati le pozdravimo, prav tako dejstvo, da ljudem za vodo in za okolje ni vseeno. In to kljub bolečini, ki jo prinaša zavedanje, da je bila dosežena z obilico manipulacije in zavajanja, saj pri tem konkretnem vprašanju sploh ni šlo za pitno vodo.

Na tokratnem referendumu je padel zakon o vodah in ne vlada. Tako kot vlada ni padla pri družinskem in še kakšnem izmed preteklih referendumov. Izjemen referendumski rezultat tudi ne pomeni avtomatsko podpore strankam opozicije, ki skušajo jadrati na referendumskem valu. Enostavno gre za to, da pri vrednotah, ki so ljudem pomembne, mnogi volijo proti opciji, ki jim je sicer bližje, pa naj bo vrednota družina ali voda.
Enostavno gre za to, da pri vrednotah, ki so ljudem pomembne, mnogi volijo proti opciji, ki jim je sicer bližje, pa naj bo vrednota družina ali voda.

A če želi slovenska desnica zagotoviti, da ne bo doživela kolosalnega poraza v supervolilnem letu, ki prihaja, bo morala vzeti nekaj lekcij. In to hitro.

Resneje bo morala vzeti demokratični postopek, od javne razprave do argumentacije, komunikacije in volilne udeležbe. Sicer se jim utegne še večkrat zgoditi, da bodo dobri nameni razumljeni narobe, manipulirani ljudje pa se bodo v dobri veri obrnili proti njim.

Prebujajo se mladi volivci, ki so bili še nedavno precej neaktivni in posledično zapostavljeni. Generacija Z postaja vse bolj aktivna, vse bolj uspešno pa jo nagovarjajo na strani levice in še posebej Levice. In z mladimi volivci okolje postaja (in je po svoje že) vse bolj pomembna tema. Kljub temu, da s konkretnimi ukrepi zanj morda več naredi desnica, v govorjenju o tem praktično dominira izključno levica. Seveda, kadar ni treba govoriti o konkretnih ekoloških problemih, kot je gradnja kanalizacije nad vodovarstvenim območjem, Magna in podobno.

Kolosalni poraz na referendumu še ne pomeni poraza desne sredine v prihodnjem letu. Če bodo vzeli lekcijo in odgovorili na izzive, ki jih je nakazal včerajšnji referendum, so še vse poti odprte. A zato bo treba, kot je včeraj napovedal minister Vizjak, v prihodnje v resnici delovati bistveno bolj racionalno.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Populizem v Sloveniji služi ohranjanju statusa quo
  • 08. 04. 2024
Ne gre za državljansko vojno, ampak demokracijo v krizi
  • 12. 02. 2024
Kaj je v ozadju združevanja referendumov, ki ga predlaga Svoboda, in kako bi vplivalo na evropske volitve?
  • 16. 03. 2024