V Libanonu vre. O dogajanju neposredno z ulic Bejruta z mladim jezuitom.

vir: TW @JoshuaPotash
POSLUŠAJ ČLANEK


Libanon že od sredine oktobra hromijo protesti. Nezadovoljni državljani iz vseh verskih skupnosti zahtevajo popolno prenovo političnega sistema, ki je po njihovem mnenju neučinkovit in skorumpiran. Gibanje je minuli teden vlado premierja Saada Haririja prisililo k odstopu, politične voditelje pa spodbudilo k obljubam o korenitih reformah.

Protestniki kljub temu ne popuščajo in zatrjujejo, da bodo vztrajali na ulicah, dokler njihove zahteve, med katerimi je tudi oblikovanje tehnokratske vlade, ne bodo izpolnjene.

Dolgo pričakovana eksplozija


Za Domovino je situacijo komentiral jezuit Daniel Corrou, ki deluje v Bejrutu predvsem na področju humanitarne pomoči. "Nezadovoljstvo z vlado in vladajočimi skupinami je raslo že nekaj let in je doživelo svoj prvi višek že poleti. Ljudje se namreč bojijo ekonomske nestabilnosti, vedno pogostejšim grožnjam s primanjkljaem hrane in goriva ter predvsem vedno bolj očitni nesposobnosti vlade, da bi se z vsem tem soočila," uvodoma pove pater Daniel.

Libanon je ena najbolj zadolženih držav na svetu. Javni dolg po podatkih finančnega ministrstva znaša 77 milijard evrov, kar je 150 odstotkov BDP. Slab gospodarski položaj je posledica napetih političnih razmer v državi in osem let trajajoče državljanske vojne v sosednji Siriji.

Situacija s Sirijo je dodala še nekaj goriva k celotnemu dogajanju. Namreč od začetka oktobra je bilo več kot 200.000 ljudi pregnanih s svojih domovanj. Od tega se jih je manj kot polovica vrnila domov. Nekateri so prišli v Irak, drugi tudi v Libanon.

https://twitter.com/JoshuaPotash/status/1191131534654345216

Časovnica dogajanja


Sodu je izbilo dno napovedano povečanje davkov v sredini oktobra. Kot neposredni rezultat so se zgodili prvi masovni protesti. Pater Daniel Corrou opiše proteste, kot mirne in največje vse od leta 2005. "Predvsem pa jih je zaznamovala narodna enotnost. Vse je potekalo v določenem toplem ozračju, lahko bi rekli celo praznovanju," še doda.

Dva dni po začetku protestov je vlada preklicala svojo odločitev. Toda bilo je prepozno. 29. oktobra je odstopil premier in začel se je proces formiranja nove vlade. "Protestniki so dali predsedniku 48 ur, da se zaključi oblikovanje nove vlade in v tem času ni bilo večjih protestov," opiše situacijo pater Daniel. Ponovno so bile odprte tudi ceste in univerze.


Prihodnost je negotova




Politični razred je večkrat posvaril pred kaosom, ki bi ga povzročil odstop vlade, vendar do zdaj niso dosegli napredka glede oblikovanja nove. Predsednik države Michel Aoun je vlado v odstopu pozval, naj do oblikovanja nove opravlja tekoče posle.

Posvetovanja predsednika s parlamentarnimi strankami naj bi se začela jutri, teden dni po odstopu vlade. Razdelitev ministrskih položajev, ki poteka po verskem ključu, pa bi lahko trajala več mesecev, česar si država po mnenju protestnikov ne more privoščiti.

Libanonska politika lovi ravnotežje med največjimi verskimi skupnostmi v državi - kristjani, suniti, šiiti in druzi. Kritiki jim očitajo klientelizem in ščuvanje državljanov drugega proti drugemu po verski liniji.

"V zraku je predvsem čutiti veliko previdnosti. Bomo videli kaj bo prinesla prihodnost," naš pogovor zaključi pater Daniel.

https://twitter.com/jzipple/status/1188584453330874369

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike