Opozicijski politiki besnijo, ker so nekateri levi mediji ostali brez sredstev iz medijskega razpisa

Da na politični levici novinarje in medije delijo na “desne in normalne”, se je v eni od lanskih Tarč zareklo vodji poslancev LMŠ-ja, Branetu Goluboviću. Zdaj je isti poslanec med podpisniki zahteve za pridobitev javnih podatkov glede postopka strokovne komisije, ki je razdeljevala sredstva na letošnjem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev. 

Tokrat so namreč izviseli nekateri mediji, ki so se v časih levih vlad abonirali kot redni vsakoletni prejemniki državnih sredstev. Denimo Mladina, Dnevnik, Delo, Radio Študent in drugi.  

V levi opoziciji razjarjeni zahtevajo vpogled v dokumentacijo, ter sklic nujne seje parlamentarnega odbora za kulturo. Mi pa v komentarju uredništva ugotavljamo, da gre za še eno v seriji potez, ki dokazujejo zlizanost leve politike z njej naklonjenimi osrednjimi mediji. Pri čemer je pomenljivo, da si tako odkritega političnega pritiska in vmešavanja politike v presojo strokovnih komisij ne privošči niti  SDS, ki jo ti isti politiki in mediji obtožujejo ravno tovrstnih političnih prijemov. 

Seznam prejemnikov sredstev iz medijskega razpisa je na vpogled tukaj

Navkljub temu, da rezultati zadnjega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev še niso javno znani, vsaj vse odločbe še niso razposlane, v političnih in medijskih krogih levice že dobro vedo, kateri “njihovi” mediji so izgubili vsakoletna abonirana sredstva iz državnega proračuna.

Čeprav je na vsakoletnem medijskem razpisu uspešna le peščica od vseh prijavljenih medijev, se je v zadnjih letih vzpostavila elitna skupina rednih prejemnikov najvišjega možnega državnega financiranja. Pri črpanju iz medijskega sklada, ki je bil zamišljen in zasnovan kot pomoč manjšim, regionalnim ali alternativnim medijem za zagotavljanje večje pluralizacije slovenske medijske krajine, so sčasoma prevladali vsakoletni prejemniki sredstev tradicionalni veliki mediji.

Tako so denimo samo iz medijskega razpisa v zadnjih šestih letih tiskani časopisi Delo, Dnevnik in Mladina prejeli vsak po približno 150 tisoč evrov, Večer pa približno pol toliko. Večer je sicer prejemnik sredstev tudi v aktualnem razpisu, ne pa ostali našteti. Že pred časom smo na Domovini razkrivali druge kanale državnih sredstev v te medije, denimo preko nenavadno visokega števila naročnin na njihove edicije v javni RTV hiši.

Mediji na nogah, ker so jim “odtegnili državno financiranje”

V osrednjih medijih že nekaj dni spremljamo bombastične naslove o “brutalnem rezu ministrstva za kulturo”, ki je “odtegnil državno financiranje” številnim medijem, zaradi česar bodo malodane propadli. Pri tem v ospredje potiskajo lokalne radijske postaje kot je Koroški radio, pa Radio Študent. Sramežljivo pa omenjajo tudi, da so “brez vsega” ostali največji mediji, pri čemer kot sporen primer navajajo, da sta časopisa Delo in Dnevnik pri točkovanju v kategoriji politične uravnoteženosti od komisije prejela “celo ničlo”.

K temu so na 24ur.com denimo priključili informacijo, da se še ne ve “koliko so iz paketa sredstev, vrednega dva milijona in pol, prejeli mediji blizu aktualni vladajoči politiki,” pri čemer navedejo, da je  svoj vstop v svet tiskanih medijev pred kratkim napovedal tudi portal Domovina, ki ga izdaja Zavod Iskreni, ki je od ministrstva Janeza Ciglerja Kralja “pred kratkim prejel 130.000 evrov”.

Ker so “upravičenci” ostali brez, leva opozicija zahteva vpogled v izborne postopke

V razplet razpisa se je zdaj vtaknila še opozicijska politika, češ, da na javnem projektnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021 ministrstvo “ni dodelilo sredstev številnim upravičencem iz naslova razpisa.”

Naštevajo pet regionalnih radijskih postaj, radio Študent ter da so brez podpore ostali “vsi osrednji dnevni časopisi”, pri čemer naštevajo Delo, Dnevnik, Mladino ter “v največji meri tudi Večer”.

Nato politiki leve opozicije ugotavljajo, da bodo “zaradi odtegnitve državnega sofinanciranja številni mediji primorani v krčenje  programskih obsegov, medtem ko je obstoj nekaterih medijev v tem trenutku negotov.” 

Letošnja sestava komisije: dr. Matej Makarovič, dr. Borut Rončević, dr. Mitja Štular, dr. Jonatan Vinkler in dr. Suzana Žilič Fišer

“Komisija MK, ki je ustavila financiranje, je popolnoma politično neuravnotežena in je na prvi pogled jasno, da to dejstvo motivira način njene presoje in odločanja,” zapišejo v nadaljevanju. Zato “v želji po razjasnitvi nastale situacije” na Ministrstvo za kulturo RS naslavljajo zahtevo za pridobitev vse dokumentacije v zvezi z razpisnim postopkom.

Kako si v komisiji drznejo? Njim državno financiranje enostavno pripada!

Reakcija glede razdelitve sredstev iz medijskega razpisa je odličen pokazatelj miselnosti, zaradi katere leva politika, mediji in druge interesne skupine prihajajo v tako oster konflikt z desnosredinsko vlado.

Sredstva iz razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev niso, oziroma ne bi smela biti nikakršni samoumevni državni odvod za sofinanciranje točno določenih medijev, temveč serija različnih medijev vsako leto posebej enakovredno kandidira s svojimi projekt in programi. Zato seveda ne moremo govoriti o “upravičencih”, ki so jim bila “odtegnjena državna sredstva”, ker je vsak razpis zgodba zase.

Oziroma bi vsaj moral biti, a tisti, ki ga spremljamo že desetletje, vemo, da se je v času leve oblasti dodobra spridil. In postal točno to, kot ga danes abonirani upravičenci in politika, s katero so v simbiozi, razumejo; da jim ta denar enostavno pripada.

A za rednimi prejemniki državnih sredstev iz medijskega sklada je serija (velika večina) drugih medijev, ki so se na razpis v preteklih letih s svojimi projekti serijsko prijavljali neuspešno. Predvidevamo lahko, da so nekateri izmed njih bili uspešni tokrat. Med njimi tudi Domovina, ki v nekaj prijavah v zadnjih šestih letih po ocenah strokovne komisije ni prišla niti blizu, češ da smo premalo kvalitetni. Pri tem je bilo, vse do letos, do imen v strokovni komisiji nemogoče priti, češ da se varujejo v interesu neodvisnosti postopka.

Letos smo na Domovini prvič deležni državne pomoči z idejno širokim in visoko kvalitetnim multimedijskim projektom Dialogos – o vrednotah prihodnosti, pa še to smo prejeli le 65 % zaprošenih sredstev (od največ polovičnega sofinanciranja) in ga bomo zato v treh četrtinah sfinancirali sami. Kot tudi v celoti iz zasebnih sredstev naših podpornikov financiramo novi projekt tiskanega tednika, ki ga tudi zavajajoče vlečejo v zgodbo državnega financiranja medijev.

A vsi ti spini so le kamuflaža pred dejstvom, da se je leva družbeno-politična sfera, s svojimi mediji vred, v zadnjih desetletjih tako navadila oblasti, da jim je pretakanje državnih sredstev v njihove interesne vrtičke postalo povsem samoumevno. Še več, vsaj za medijsko sceno velja, da so od raznoraznih državnih sredstev postali odvisni kot narkoman od rednega šusa, zato jih tudi tako glasno zahtevajo zase, vsako drugačno odločitev pa označijo za “razkroj demokracije”.

Domovina te napake nikoli ne bo ponovila, saj vse medijske projekte gradimo na zdravih temeljih podpore naših podpornikov, donatorjev, naročnikov, ki verjamete v našo delo in vizijo in ste jo pripravljeni tudi finančno podpreti. Kar pa še ne pomeni, da tekmo za sredstva iz državnih virov, kjer so v te namene na voljo, brez boja prepuščamo odvisnikom na levici. A mi jih, za razliko od njih, jemljemo kot bonus, priložnost za nadgradnjo naših projektov, nikakor pa se ne spravljamo v situacijo, da bi bil v katerem trenutku naš obstoj od državnega sofinanciranja odvisen.

Ker, kot smo nedavno citirali nemškega medijskega strokovnjaka, je ravno nesposobnost preživetja brez državnih sredstev prvi simptom medijske odvisnosti od politike ali kapitala. Če torej brez njih ne morejo preživeti, je to zgolj dokaz, da je zanje že prepozno in da so že odvisni ter v svojem obstoju nesvobodni.

31 komentarjev

  1. Ja, in ?
    A je država dolžna financirat neprofesionalne zasebne medijo, ki dezinformirajo, lažejo in manipulirajo ? Če to je sramota, da moramo vsi plačevat RTV , čeprav je nočemo gledat in je ne gledamo !! NIKOLI !
    Me ima , da bi odpovedall internet,, spravil TV v omaro in odjavil RTV ! Pametnega tekefona itak nočem imeti !
    Ker ne bo osnove za plačevanje. Radio Kričač bom še plačeval v avtu, čeprav ga že 25 let ne poslušam .
    Očitno ni druge poti. Če bi nas 20.000 to naredilo, bi že bilo nekaj. 2.160.000 evrov letno ! Žal pa se nas bi za kaj takega odločilo premalo, morda 1.000….se motim ?

  2. Naj kar besnijo. Z vlado ki jo vodi Janša se ne bodo igrali…dovolj je bilo.
    Poglejte si danes na enem od tviterjev kaj je g. Janša v 51 sekundah povedal prvi dan napada JA na SLo l eta 1991 !
    Vse točno in tako kot se je potem tudi zgodilo !
    51 sekund genialnosti, poguma in sposobnosti. Povedal je kar ni sposoben nihče drug !
    Enako nedosegljiv je danes. žal pa mu sledi samo cca 35 % državljanov, ostali pa so
    neuki in nevedni.

  3. Ker razpolaga z enormnim Uefinim budžetom, bo Aleksander Čeferin financiral
    propagandni odsek slovenske mafije:
    .
    “Delim potico med nogometaše,
    z drobtinami počástim še pajdaše.
    Bo Messi za en euro žogo brcnil,
    en cent od tega bom Odlazku frcnil.”

  4. Kar se medijev tiče, bi na javnih razpisih moralo biti tako, da se sredstva po nekih kriterijih (doseg medija, vsebina, itd.) razdelijo med veliko število medijev. To bi pomenilo, da bi bilo vseh upravičencev bistveno več – zaveza k pluralnosti – obenem pa bi bili zneski manjši – to pa bi vsak medij prisililo, da si preostanek sredstev sfinancira preko poslovnega modela na trgu. To bi bil fer pristop in tako ne bi bilo hude krvi (pogoj za to sta seveda tudi v članku omenjena javna razkritost sestave komisije in javna razkritost prejemnkov javnih sredstev!). Sedaj imamo pa cel kup medijskih odvisnikov, ki rabijo svojo letno dozo finančnih sredstev – ki je tako obilna, da številni ostali mediji izvisijo – če pa te letne doze ni je ogenj v strehi in rompompom.
    Da ne omenjamo tega, da se na ta način na Slovenskem obnavlja nek finančno nevzdržen model novinarstva, ki ne vključuje novih inovativnih pristopov, kot je v ZDA npr. Substack naročniški model.

  5. Država oz. vlada naj bi podpirali medije, ki ZAVESTNO IN NAČRTNO LAŽEJO ??
    Je kak od teh medijev, ki želijo denar od vlade, napisal v enem letu in 3 mesecih en sam članek v podporo boju zoper ečidemijo ? Naj ga kdo najde !
    Bo kdo napisal v MSM da je vse kar “protestirajo” čista laž !? da je ravno obratno kot nabijajo sindikati in levaki ?
    Niti slučajno.
    In še denar od vlade ki jo lažnivo obmetavajo, naj bi dobili ?!
    Od te vlade zagotovo ne !
    je pa tako. Če drugo leto zmagajo levičarji, potem je konec s Slovenijo !!
    To je jasno kot beli dan !

  6. Sploh pa ne vem, zakaj se mora Domovina sploh ukvarjati z nekimi nevzgojenimi, lažnivimi , divjimi in prostaškimi tipi , ki so baje opozicija ?
    Sramotijo parlament z nedostojnojnim govorjenjem, oblečeni so nalašč pobalinsko, propagirajo simbole pod katerimi so bili storjeni najstrašnejši zločini. So ponosni nasledniki klavcev in psihopatov, ki so pomorili cvet slovenskega naroda med vojno in po njej, tako v svojih vrstah , med nič krivimi civilisti, ter tisoče ujetnikov in civilistov , tudi še več let po vojni !
    Ponosni nasledniki zločincev niso vredni omembe v demokratičnem tisku !

  7. Besneli bi v vsakem primeru in vsak trenutek namenjen temu cmizdrenju, je stran vržen čas. Te bedaste trditve kako,da brez državne subvencije,skrite v nek patetičen razpis, mediji ne preživijo,je bedasta. Koliko je od ranjke Avstrije, ki je bila v primerjavi s komunistično diktaruro, naravnost čudovita, dobil Bleiweis? Nič. Pa se ni ustrašil, da o žilnih opornicah sploh ne bi.

  8. Ker je med nekdanjimi sodelavci obilo komunističnih buržujev, naj se oni izkažejo kot meceni – financerji Radia Študent. Sodelovanje s to klapo direktorskih in podobnih otrok v preteklosti, se jim je potem bogato obrestovalo. Dejansko so potem zaradi nespametne kadrovske politike tedanje RTV Ljubljana in kasnejše RTV Slovenija zasedli kot “poznavalci” medija za dolga leta vse pomembna mesta v osrednjem državnem mediju. Eden drugega so vlekli na pomembna, odločilna mesta v Sloveniji. Torej, Radio Študent in podobne medije naj prepoznavno financirajo omenjeni komunistični buržuji z denarji, ki so jih z zvijačo zapleni slovenskemu narodu oziroma Republiki Sloveniji.

  9. Slovenski mediji in novinarji seveda, so glavni krivci, da je Slovenska družba še v jurski dobi in da imamo jurski park inteligence.
    Po slovenskih univerzah se sprehajajo družboslovni dinozavri in poneumljajo študente z preživelim marksizmom tako, kot da ne bi bilo padca Berlinskega zidu.
    Seveda ti dinozauri ne bi mogli preživeti, če jim ne bi mediji ustvarjali zatohlo močvirsko klimo v katwri lahko stresajo predpotopne teorije in zavajajo volivce.
    Stanje se lahko spremeni samo , če se močvirje osuši in nastane prepih, ki bo pokončal dinozaure.
    Tako kot dinozauri poneumljajo študentsko mladino, tako mediji poneumljajo ljudstvo.

  10. Državno sofinanciranje medijskih vsebin, ki poteka preko komisije ekspertnih modrecev in ministrstva za kulturo, je že ves čas trpko in neprebavljivo “jabolko spora” za vse, ki iz državne vreče za svoje medijske podvige ne pridobijo niti ficka, čeravno so sami prepričani, da so ravno oni ključni nosilci svobode, prosvetljenosti, alternativnosti in kar je še takih populističnih leporečnosti.
    Ker so se letos znašli “praznih rok” tudi nekateri stalni in samoumevni “abonirani” prejemniki državnih proračunskih sredstev (Delo, Dnevnik, Mladina, Radio študent …), je “vihar v kozarcu vode” toliko hrupnejši ter odmevnejši.
    Pa vsi vemo, da so se v največjih medijskih hišah tako rekoč “iz petnih žil” trudili utemeljevati rutinske vloge za državni denar, čeravno bi tudi brez njega zmogli ponuditi tržišču enako količino in kakovost medijskih vsebin. Samo da bi še kaj kapnilo v njihovo blagajno in da ne bi niti slučajno preveč državnega denarja preostalo na razpolago konkurenci.
    Tako so v nekdaj osrednjem slovenskem dnevniku v času, ko je bil v lasti in upravljanju priljubljene pivovarne, prosili omenjeni sklad ministrstva za dodatni denar celo za honoriranje umetniških ocen. Kot da kritiško ocenjevanje aktualnih umetniških stvaritev ni ena od ključnih in stalnih in tako rekoč samoumevnih obveznosti resnega in odgovornega medija.
    Kot “dodatne medijske vsebine” za državno financiranje so si medijski menedžerji in uredniki vsako leto izmišljali “modne teme”, kot so bile nezakonite migracije, alternativne oblike prehranjevanja, dopustovanja, obdelovanja zemlje itd., itn. Samo da bi izvlekli še kak evro iz državnega proračuna in ga ne bi – Bog nas obvarji! – prepustili nadležni konkurenci, ki menda nikoli ne spi.
    “Če se mene vpraša”, bi vse dodatne arbitrarne možnosti državnega finančnega podpiranja medijske neprofesionalnosti in aktivistične samovolje takoj in enkrat za vselej ukinil ter prepustil vse medije pod enakimi pogoji in v enakih okoliščinah veljavnega ustavnega ter pravnega reda edino pravičnemu trdemu konkurenčnemu boju na domačem in mednarodnem trgu medijske ponudbe in povpraševanja.
    Država naj čim ugodnejše pogoje za poslovanje medijev zagotovi s spodbudno davčno politiko, z doslednim nadzorom nad izpolnjevanjem delovne zakonodaje v medijskih hišah, z doslednim nadzorom nad izpolnjevanjem pravic iz intelektualne lastnine ter avtorskih pravic na ozemlju RS ter z doslednim spoštovanjem, uresničevanjem in izvrševanjem temeljnih človekovih svoboščin in pravic na področju javnega komuniciranja ter svobode javnega ustvarjanja in javne besede.
    Za vse ostalo pa naj poskrbijo svobodni, neodvisni, vsestransko razgledani, ustvarjalni, inovativni in nepodkupljivi medijski lastniki, menedžerji, uredniki, novinarji in zunanji sodelavci samostojnih, svobodnih, profesionalnih, neodvisnih in odgovornih množičnih medijev – skupaj s svojimi poslušalci, gledalci, bralci kot plačniki njihovih konkurenčnih storitev.

  11. Človek ne more verjeti, nekaterim se ob tematiki medijev v sanjah prikazujejo Cerkev in duhovniki 🙂 Očitno je histerija res huda in se nekateri v novih časih ne znajdejo 🙂 Ah kako je bilo včasih 40 let nazaj lepo in preprosto, ko si pogledal en in edini Dnevnik na TV Ljubljana, prebral Delo in si rekel ‘Če povedo na televiziji in preberem v časopisu, pa že mora biti res.’ Prelepa siva mavrica, same pravilne informacije, ki so slikale vso uspešnost enoumja 🙂 Ob takih izpadih se pravzaprav lahko zjokaš od smeha, ker je vse tako neumno smešno, da ti od krohota gre na jok 🙂

Komentiraj