Opozicijski politiki besnijo, ker so nekateri levi mediji ostali brez sredstev iz medijskega razpisa

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
Da na politični levici novinarje in medije delijo na "desne in normalne", se je v eni od lanskih Tarč zareklo vodji poslancev LMŠ-ja, Branetu Goluboviću. Zdaj je isti poslanec med podpisniki zahteve za pridobitev javnih podatkov glede postopka strokovne komisije, ki je razdeljevala sredstva na letošnjem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev. 

Tokrat so namreč izviseli nekateri mediji, ki so se v časih levih vlad abonirali kot redni vsakoletni prejemniki državnih sredstev. Denimo Mladina, Dnevnik, Delo, Radio Študent in drugi.  

V levi opoziciji razjarjeni zahtevajo vpogled v dokumentacijo, ter sklic nujne seje parlamentarnega odbora za kulturo. Mi pa v komentarju uredništva ugotavljamo, da gre za še eno v seriji potez, ki dokazujejo zlizanost leve politike z njej naklonjenimi osrednjimi mediji. Pri čemer je pomenljivo, da si tako odkritega političnega pritiska in vmešavanja politike v presojo strokovnih komisij ne privošči niti  SDS, ki jo ti isti politiki in mediji obtožujejo ravno tovrstnih političnih prijemov. 

Seznam prejemnikov sredstev iz medijskega razpisa je na vpogled tukaj


Navkljub temu, da rezultati zadnjega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev še niso javno znani, vsaj vse odločbe še niso razposlane, v političnih in medijskih krogih levice že dobro vedo, kateri "njihovi" mediji so izgubili vsakoletna abonirana sredstva iz državnega proračuna.

Čeprav je na vsakoletnem medijskem razpisu uspešna le peščica od vseh prijavljenih medijev, se je v zadnjih letih vzpostavila elitna skupina rednih prejemnikov najvišjega možnega državnega financiranja. Pri črpanju iz medijskega sklada, ki je bil zamišljen in zasnovan kot pomoč manjšim, regionalnim ali alternativnim medijem za zagotavljanje večje pluralizacije slovenske medijske krajine, so sčasoma prevladali vsakoletni prejemniki sredstev tradicionalni veliki mediji.

Tako so denimo samo iz medijskega razpisa v zadnjih šestih letih tiskani časopisi Delo, Dnevnik in Mladina prejeli vsak po približno 150 tisoč evrov, Večer pa približno pol toliko. Večer je sicer prejemnik sredstev tudi v aktualnem razpisu, ne pa ostali našteti. Že pred časom smo na Domovini razkrivali druge kanale državnih sredstev v te medije, denimo preko nenavadno visokega števila naročnin na njihove edicije v javni RTV hiši.

Mediji na nogah, ker so jim "odtegnili državno financiranje"


V osrednjih medijih že nekaj dni spremljamo bombastične naslove o "brutalnem rezu ministrstva za kulturo", ki je "odtegnil državno financiranje" številnim medijem, zaradi česar bodo malodane propadli. Pri tem v ospredje potiskajo lokalne radijske postaje kot je Koroški radio, pa Radio Študent. Sramežljivo pa omenjajo tudi, da so "brez vsega" ostali največji mediji, pri čemer kot sporen primer navajajo, da sta časopisa Delo in Dnevnik pri točkovanju v kategoriji politične uravnoteženosti od komisije prejela "celo ničlo".

K temu so na 24ur.com denimo priključili informacijo, da se še ne ve "koliko so iz paketa sredstev, vrednega dva milijona in pol, prejeli mediji blizu aktualni vladajoči politiki," pri čemer navedejo, da je  svoj vstop v svet tiskanih medijev pred kratkim napovedal tudi portal Domovina, ki ga izdaja Zavod Iskreni, ki je od ministrstva Janeza Ciglerja Kralja "pred kratkim prejel 130.000 evrov".

Ker so "upravičenci" ostali brez, leva opozicija zahteva vpogled v izborne postopke


V razplet razpisa se je zdaj vtaknila še opozicijska politika, češ, da na javnem projektnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021 ministrstvo "ni dodelilo sredstev številnim upravičencem iz naslova razpisa."

Naštevajo pet regionalnih radijskih postaj, radio Študent ter da so brez podpore ostali "vsi osrednji dnevni časopisi", pri čemer naštevajo Delo, Dnevnik, Mladino ter "v največji meri tudi Večer".

Nato politiki leve opozicije ugotavljajo, da bodo "zaradi odtegnitve državnega sofinanciranja številni mediji primorani v krčenje  programskih obsegov, medtem ko je obstoj nekaterih medijev v tem trenutku negotov." 

Letošnja sestava komisije: dr. Matej Makarovič, dr. Borut Rončević, dr. Mitja Štular, dr. Jonatan Vinkler in dr. Suzana Žilič Fišer


"Komisija MK, ki je ustavila financiranje, je popolnoma politično neuravnotežena in je na prvi pogled jasno, da to dejstvo motivira način njene presoje in odločanja," zapišejo v nadaljevanju. Zato "v želji po razjasnitvi nastale situacije" na Ministrstvo za kulturo RS naslavljajo zahtevo za pridobitev vse dokumentacije v zvezi z razpisnim postopkom.

KOMENTAR: Rok Čakš
Kako si v komisiji drznejo? Njim državno financiranje enostavno pripada!
Reakcija glede razdelitve sredstev iz medijskega razpisa je odličen pokazatelj miselnosti, zaradi katere leva politika, mediji in druge interesne skupine prihajajo v tako oster konflikt z desnosredinsko vlado. Sredstva iz razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev niso, oziroma ne bi smela biti nikakršni samoumevni državni odvod za sofinanciranje točno določenih medijev, temveč serija različnih medijev vsako leto posebej enakovredno kandidira s svojimi projekt in programi. Zato seveda ne moremo govoriti o "upravičencih", ki so jim bila "odtegnjena državna sredstva", ker je vsak razpis zgodba zase. Oziroma bi vsaj moral biti, a tisti, ki ga spremljamo že desetletje, vemo, da se je v času leve oblasti dodobra spridil. In postal točno to, kot ga danes abonirani upravičenci in politika, s katero so v simbiozi, razumejo; da jim ta denar enostavno pripada. A za rednimi prejemniki državnih sredstev iz medijskega sklada je serija (velika večina) drugih medijev, ki so se na razpis v preteklih letih s svojimi projekti serijsko prijavljali neuspešno. Predvidevamo lahko, da so nekateri izmed njih bili uspešni tokrat. Med njimi tudi Domovina, ki v nekaj prijavah v zadnjih šestih letih po ocenah strokovne komisije ni prišla niti blizu, češ da smo premalo kvalitetni. Pri tem je bilo, vse do letos, do imen v strokovni komisiji nemogoče priti, češ da se varujejo v interesu neodvisnosti postopka. Letos smo na Domovini prvič deležni državne pomoči z idejno širokim in visoko kvalitetnim multimedijskim projektom Dialogos - o vrednotah prihodnosti, pa še to smo prejeli le 65 % zaprošenih sredstev (od največ polovičnega sofinanciranja) in ga bomo zato v treh četrtinah sfinancirali sami. Kot tudi v celoti iz zasebnih sredstev naših podpornikov financiramo novi projekt tiskanega tednika, ki ga tudi zavajajoče vlečejo v zgodbo državnega financiranja medijev. A vsi ti spini so le kamuflaža pred dejstvom, da se je leva družbeno-politična sfera, s svojimi mediji vred, v zadnjih desetletjih tako navadila oblasti, da jim je pretakanje državnih sredstev v njihove interesne vrtičke postalo povsem samoumevno. Še več, vsaj za medijsko sceno velja, da so od raznoraznih državnih sredstev postali odvisni kot narkoman od rednega šusa, zato jih tudi tako glasno zahtevajo zase, vsako drugačno odločitev pa označijo za "razkroj demokracije". Domovina te napake nikoli ne bo ponovila, saj vse medijske projekte gradimo na zdravih temeljih podpore naših podpornikov, donatorjev, naročnikov, ki verjamete v našo delo in vizijo in ste jo pripravljeni tudi finančno podpreti. Kar pa še ne pomeni, da tekmo za sredstva iz državnih virov, kjer so v te namene na voljo, brez boja prepuščamo odvisnikom na levici. A mi jih, za razliko od njih, jemljemo kot bonus, priložnost za nadgradnjo naših projektov, nikakor pa se ne spravljamo v situacijo, da bi bil v katerem trenutku naš obstoj od državnega sofinanciranja odvisen. Ker, kot smo nedavno citirali nemškega medijskega strokovnjaka, je ravno nesposobnost preživetja brez državnih sredstev prvi simptom medijske odvisnosti od politike ali kapitala. Če torej brez njih ne morejo preživeti, je to zgolj dokaz, da je zanje že prepozno in da so že odvisni ter v svojem obstoju nesvobodni.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Politiki bi kar sami opravljali delo novinarjev v podkastih, hkrati pa bi ga njim kar se da omejili z zakonom o medijih
  • 17. 01. 2024
Bistvo depolitizatorjev je politizacija
  • 06. 04. 2024
Levica pohablja demokracijo z mediji in ideologijo
  • 23. 10. 2023