V Levici bi zdaj interpelirali šolsko ministrico, razočarana Fajonova pa bi šla kar na predčasne volitve

Uredništvo
Vir foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Po včerajšnji izpovedi Tanje Fajon in Marjana Šarca so razočaranje in nezadovoljstvo nad dogajanjem v KUL danes izrazili tudi v Levici. Če še podpirajo mandatarske ambicije Karla Erjavca, pa bo jasno po sestanku KUL-a naslednji teden.

Obenem so, po današnji informaciji o zaprtju šol v treh "črnih" regijah, v Levici zahtevali, da mora ministrica za šolstvo, Simona Kustec "oditi takoj", zato v sodelovanju z opozicijo že pripravljajo njeno interpelacijo.

Nad opozicijskim dogajanjem razočarana predsednica SD-ja Tanja Fajon pa je že včeraj dejala, da bi bila najboljša možnost za politike, predvsem pa za ljudi, predčasne volite. 

Možnost, da bi konstruktivno nezaupnico z mandatarskim kandidatom Karlom Erjavcem dejansko vložili, se vse bolj zmanjšuje, da bi bila povrh še uspešna, pa je verjetnost blizu nič. Polom na celi črti po trimesečnem prepričevanju volilne baze o realnih možnostih za zrušenje vlade pa bodo še naprej kamuflirali z vlaganjem interpelacij, kjer je po Ciglerju Kralju tokrat na vrsti Kustečeva, izpostavljamo v komentarju uredništva.

"V Levici smo bili od začetka 100 % konstruktiven partner koalicije ustavnega loka, ... a dejstvo je, da se stvar vleče predolgo," je danes novinarjem povedal koordinator Levice Luka Mesec. Kot je dejal, si vsi še vedno želijo, oziroma delajo na tem, da bi bila nezaupnica vložena čim prej, da se preštejemo. "Ne bom umazanega perila pral javno, sem pa tudi sam zelo nezadovoljen s tem kako se v zadnjih dneh dela. O tem se bomo pogovorili na prvem sestanku koalicije naslednji teden in tam se bo treba odločit kako naprej."

Na vprašanje ali Karl Erjavec še uživa zaupanje Levice, pa bo Mesec sporočil po sestanku koalicije KUL naslednji teden.

V času odločanja, kako naprej s KUL in konstruktivno nezaupnico pa v Levici že pripravljajo drugo interpelacijo od Erjavčevega umika konstruktivne nezaupnice iz procedure. Tarča je pričakovana in že napovedana - namreč ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simona Kustec.

Kot povod za interpelacijo so uporabili današnjo odločitev vlade, da na podlagi pripravljenega semaforja po zdrsu dveh dodatnih regij iz rdeče v črno fazo, v teh naslednji teden ponovno zapre šole in vrtce (razen za nujno varstvo).

"Vlada izobraževanja in potreb otrok nikoli ni imela za prioriteto, saj bi se drugače šole in vrtci zapirali zadnji," trdijo v Levici in dodajajo, da ni nič manj pereča "nesposobnost ministrice Simone Kustec, ki poleti ni naredila praktično ničesar, da bi bile šole pripravljene na drugi val epidemije." Moti jih, da se informacije in navodila ministrstva spreminjajo iz danes na jutri, ministrstvo pa po njihovo nima prav nobenega načrta za odpravljanje socialnih problemov in učnih zaostankov, ki ga je povzročilo zaprtje šol.

Tanja Fajon tudi miselno ostaja v opoziciji


"Socialni demokrati smo si resnično prizadevali, da bi glasovanje o konstruktivni nezaupnici izpeljali čim prej. Ni šlo za nagajanje predsedniku vlade ali le za preštevanje glasov. Želeli smo, da se naše vrednote in stališča izrazijo javno ter do javnosti odgovorno," pa je že včeraj pred novinarji povedala voditeljica druge socialistične stranke v parlamentu.

Znano je, da so tako v Levici kot v SD nasprotovali Erjavčevemu umiku konstruktivne nezaupnice iz procedure, čeprav je bil bolan ravno njihov poslanec.

Iz besed Fajonove izhaja, da so se z neuspehom le-te v stranke že sprijaznili: "Socialni demokrati bomo kot močna in verodostojna opozicijska stranka nadaljevali z vlaganjem predlogov in razvojem strategije za blažitev socialnih ter ekonomskih posledic epidemije. Sodelovali bomo z opozicijo pri opozarjanju na škodljiva in nedopustna ravnanja te vlade."

A zdi se ji pomembno, da so tudi "zamajali vlado, ki slabi demokracijo, ruši pravno državo in krha ugled Slovenije na tujem." To je po njenem pomemben preboj, ki "bi lahko rezultiral v predčasnih volitvah." Te bi bile, tako Fajonova, najboljša možnost za politike, predvsem pa za ljudi.

Kar precej prahu na partnerski strani pa je z nekaterimi izjavami v Večerovem intervjuju dvignil predsednik tretje partnerice, Marjan Šarec. Še najbolj s stavkom: “Bom zelo iskreno povedal. Če bi bile razmere normalne, Karla Erjavca ne bi podprl za mandatarja.”



Šarec sicer nad konstruktivno nezaupnico še ni povsem obupal: “Imeli smo kandidata za mandatarja Jožeta P. Damijana, ki se je sam odločil, da se niti ne vidi v tej vlogi. Potem smo se poenotili okoli Erjavca. Lahko pripeljemo še sto kandidatov za mandatarja, a bistveno je, da bo na glasovanju 46 glasov. Na tem delamo,” je še med drugim dejal za Večer.

Koalicija si po zmagi v spopadu liže rane


Tanja Fajon ima prav v dejstvu, da so s politično akcijo KUL-a vladno koalicijo uspeli omajati toliko, da je iz nje izstopil eden od partnerjev ter da se je ta formalno znašla v statusu manjšinske vlade.

De facto ima sicer glasov dovolj, vsaj 46 ali 47, obenem pa so nekje vmes še glasovi poslancev DeSUS-a. Čeprav je upokojenska stranka na organih sprejela odločitev po pridružitvi koaliciji KUL, pa temu ne sledijo njeni poslance, točneje, vseh pet, vključno z vodjem poslanske skupine Juršo in Lepom, ki je od vseh KUL-u najbolj naklonjen.

Čeprav ga Erjavec več noče zraven in so ga iz stranke izključili, v poslanski skupini ostaja Robert Polnar, saj lahko iz nje izstopi le on sam, njemu pa to ne pride niti na misel.

Najbolj verjetno se zdi, da bo celotna poslanska skupina DeSUS zavzela samostojno držo v skladu z 82. členom Ustave, ki pravi, da so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. "Ustava tako poslancem omogoča avtonomnost, kar pomeni, da niso pri svojem delu vezani na nobena navodila, tudi ne strankarska," so to pred leti razložili v časopisu Dnevnik. V tem primeru je za pričakovati tudi sklenitev sporazuma o sodelovanju z desnosredinsko koalicijo.

V SMC medtem konsolidirajo poslansko skupino, v kateri z lastnimi stališči, ki niso stališča celotne poslanske skupine, v javnosti pogosto solira Janja Sluga. Celjanka sicer velja za poslanko, ki bi najbolj verjetno prestopila na drugo stran, če bi se ji tam odprle realne možnosti za nadaljevanje politične kariere. Te so ji po neuradnih informacijah znotraj SD-ja zaprte, saj bi se iz Celja ob konkurenci velenjskih okrajev težko prebila v parlament, rešilna opcija pa je Stranka Alenke Bratušek, ki se javnomnenjsko giblje prav na meji parlamentarnega praga.

Po sestankovanju s predsednikom SMC-ja Počivalškom Sluga za zdaj sicer ostaja del te stranke in njene poslanske skupine, lahko pa se ji zgodi, da ne bo več njena vodja.



Včerajšnja ideja, da bi namesto premierja Janše začasno vodenje Ministrstva za zdravje s ponedeljkom prevzel obrambni minister Tonin, pa bi lahko naletela na pravni problem. Predsednik državnega zbora, Igor Zorčič je namreč opozoril, da rotacija ministrov po pooblastilu do imenovanja ministra s polnim mandatom glede na poslovnik DZ ni možna.

Po poslovniku namreč mora predsednik vlade v desetih dneh po prenehanju funkcije ministra predlagati novega ministra ali obvestiti državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru. Janša je DZ 18. decembra obvestil, da bo po prenehanju Gantarjeve funkcije ministrstvo za zdravje začasno vodil sam, s čimer je po Zorčičevih navedbah to pravico izčrpal.

Pravnik dr. Rajko Pirnat pa po drugi strani pravi, da je rotiranje ministrov sicer izvedljivo, ker ni sankcij. Vendar je vprašljivo, ali je to v skladu tako z zakonom o vladi in poslovnikom vlade kot tudi ustavo, je povedal za MMC RTV Slovenija.

Vladna ekipa medtem nadaljuje z iskanjem ustreznega kandidata za ministra za zdravje, kar pa v tem času, iz očitnih razlogov, ni najlažja naloga.

KOMENTAR: Uredništvo
Izkazalo se je, da AntiJanša moment enostavno ni več dovolj za vrnitev na oblast
Politično dogajanje zadnjih desetih dni dokazuje kar smo na Domovini opozorili že prejšnji teden; da je upov levega političnega pola in njegovih ozadij po zamenjavi vlade praktično konec. Pri brisanju sledi za sramotnim pobegom so pod kopita sicer porinili še ministra Cigler Kralja in nemočno nevladno organizacijo, ki sta slučajno prišla mimo, zdaj pa bodo še Simono Kustec in nato verjetno ministra za kulturo Vaska Simonitija (intervju z njim boste na Domovini lahko brali v petek in soboto). Vso to dvigovanje prahu pa želi prikriti neizpodbitno dejstvo: da je KUL koalicija približno v takšnem razsulu, kot je bila v trenutku sestopa z oblasti. Skoraj leto dni že poslušamo njihovo razburjenje, zgražanje in gnev nad Janševo vlado, ki je izšla iz njihovega pogorišča. V istem času pa niso ponudili nobenega realnega programa, ambiciozno spregovorili o svojih rešitvah in programih; v javnih nastopih raje kot lajna ponavljajo tisto o "rušenju demokracije in podrejanju družbenih sistemov", kar naj bi počel Janša. Pravzaprav ta zgodba ni stara nekaj mesecev, temveč že desetletje in je prinašala uspeh - a le nenadni, za prevzem oblasti, ki se je na koncu predčasno tragično končal, nato pa se je zgodba ponovila z drugim, novim obrazom v glavni vlogi. Dokler je delovala, od levih strank ni zahtevala vsebine in programa, pa tudi ne pozitivne politične selekcije, kar se zdaj za levi pol, kljub vsej asistenci osrednjih medijev, protestnikov in drugih, ki skušajo zakrivati njihovo politično votlost, izkazuje za katastrofalno. Roko na srce, cilj zamenjati Janševo vlado imajo vseskozi na dosegu, ne uspe pa jim izključno zaradi lastne nesposobnosti. Nimajo namreč temeljev, programa in vodstvenih sposobnosti, s katerimi bi parlamentarno večino prepričali, da so sposobni državo voditi vse do naslednjih rednih volitev. Prav zaradi vsega tega od njih ni za pričakovati konstruktivnih predlogov in rešitev, ki bi presegali banalne ideje o prezračevanju prostorov kot rešitvi za koronavirusne težave. Še manj za to izkazujejo voljo in željo. Zato lahko od njih pričakujemo zgolj to, kar smo gledali do sedaj; destrukcijo na celi črti, zgražanje in gnev ter izvažanje slovenskih notranjepolitičnih razprtij na mednarodno področje. Vsaj zdraharstvo je pač nekaj, kar jim vendarle gre kolikor toliko dobro od rok.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Golob spet obrnil ploščo: rekonstrukcija vlade samo še »izhod v sili«. Dr. Lukšič: Spet se je pokazalo, da je premier hiter pri besedah, počasen pa pri premisleku
  • 08. 11. 2023
Afera, ki bi morala odnesti Roberta Goloba, a so jo prekrili z meglo »DARS«
  • 24. 10. 2023
Poznavalci: Možnosti za Golobovo preživetje nižje od 50 odstotkov
  • 09. 11. 2023