V Levici bi se ljubili, a ostali nedolžni

Rok Čakš
23

Odločitev sveta stranke Levica je znana: v Šarčevo koalicijo ne gredo, so pa levem peterčku pripravljeni ponuditi “pogodbo o projektnem sodelovanju.”

Člane sveta stranke je po besedah Luke Mesca zmotilo, da so izpogajali le manjši dvig davkov za podjetnike, niso bili uspešni pri preprečitvi fleksibilizacije trga dela, privatizacije NLB ter pri znižanju obrambnih izdatkov. Zato so izglasovali “kompromisno možnost”, kjer bi Šarcu zagotovili potrebne glasove za sestavo manjšinske vlade v zameno za zevezo o uresničitvi nekaterih projektov. Odgovornosti oblasti pa ne bi prevzeli.

Odločitev Levice je morda koga razočarala (na levi in na desni), a je po svoje z njihovega vidika najbolj smiselna. Vstop v vlado bi namreč pomenil, da bi se postavili v podobno situacijo kot njihovi nekoč tako čislani kolegi v Sirizi; da realnost oblasti v praksi testira (ne)realnost njihovih programskih točk.

V Levici so se izkazali dovolj bistri za spoznanje, da bi njihov program s fotogenično-romantičnim sloganom “Blaginja za vse, ne le za peščico” na oblasti zadel streznitveni šok.

Jasno je, da Slovenija ne more podjetnikov še bolj obdavčiti, ker bodo potem v tujino pobegnili še preostali najuspešnejši, ki pri nas še vztrajajo. Prav tako se ne moremo izogniti prodaji NLB, ker smo se k temu zavezali v zameno, da lahko banko z davkoplačevalsko injekcijo rešimo pred bankrotom. Prav tako ne moremo za obrambo namenjati še manj denarja, ker so naši vojaki že sedaj goli in bosi, obenem pa imamo drugo najnižji delež BDP za obrambo znotraj severnoatlantskega zavezništva. In tako naprej.

V Levici so se izkazali dovolj bistri za spoznanje, da bi njihov program s fotogenično-romantičnim sloganom “Blaginja za vse, ne le za peščico” na oblasti zadel streznitveni šok. Občutek za realnost v tej stranki očitno vendarle ni povsem odsoten, kot bi se dalo sklepati po predlogih, ki jih sicer dajejo iz varnega opozicijskega zaledja.

Bo Šarec nasedel?

Vprašanje pa je, ali je dovolj pameten Marjan Šarec, da bo prepoznal past, v katero ga vabi na videz privlačna ponudba. Jasno, od mandatarstva mu manjkajo zgolj trije poslanski glasovi in če bi uspel prepričati oba manjšinca, gre tu zgolj za en glas. Zakaj si ne bi tega občasno sposodil pri Levici, v drugih primerih pa nemara pri NSi ali celo še kje drugje?

A v resnici bi bila kombinacija manjšinske leve vlade z naslanjanjem na opozicijsko Levico za peterček dolgoročno samomorilska. V Levici bi si pripisali lepši del – zasluge za levičarske projekte, ki jih brez njihovih glasov manjšinska koalicija ne bi mogla izpeljati. Pri nepriljubljenih, a za državo nujnih ukrepih pa bi se kot “edini pravi levičarji v parlamentu” od te “sredinske neoliberalne vlade” varno distancirali in ji prepustili, da si glasove pridobi drugje.

V Levici bi torej pobrali smetano, skisano mleko pa prepustili drugim; ljubili bi se, a hkrati ostali nedolžni, delili bi, a ne bi ustvarjali, imeli bi pravice, a brez odgovornosti. Vzorec vam gotovo ni neznan.

(dopolnjeno po novih znanih dejstvih): Če se je iz navedenih razlogov zdelo, da Šarčevi neizkušenosti in pritiskom lobijev navkljub skoka v razmerje po želji Levice ni za pričakovati, pa je danes Šarec po dopoldanskem sestanku strank sporočil, da je manjšinska vlada realna opcija in da se bo z Levico v ponedeljek skušal dogovoriti o projektnem sodelovanju.

Če bo do realizacije manjšinske vlade tudi prišlo, bodo najtanjše piskali v Židanovi SD, kjer so že nekaj časa talci slikanja socialističnih gradov v oblakih, ki se ga iz opozicijskih vrst gredo njihovi kolegi na radikalni levi.

V primeru, da se Šarec vendarle ne bo pojavil pred poslanci kot mandatarski kandidat, ali pa da na tajnem glasovanju ne bi dobil večine, bi bil s tem drugi krog iskanja mandatarja zaključen. V tretjem krogu pa bi se odločalo o tem, ali bo Slovenija dobila najbolj logično in smiselno sredinsko vlado dveh desnosredinskih in dveh levosredinskih strank, ali bomo na čudež spremembe razmerij upali na novih predčasnih volitvah.

Fiki, jes te mam tak rada!
Franc, daj dve pive!

Ne iči ljubezni v meni ne misli si tega,
nič več ne bo, tak ko je včasih blo,
lahko sma se vkup, ampak kot nekoč,
nigdar, nigdar ne boma se ljubila.

23 KOMENTARJI

  1. Neokomunisticna mladina + ena gospa so pogruntali, da bo vladanje v naslednjih stirih letih sila naporna rec. Levica pa, roko na srce, ni bila ustanovljena za vladanje. S takim programom namrec ne more vladati. V nobeni vladi. V vsaki vladi bi se namrec hitro pokazalo, da je cesar gol. Zato je tudi SD-ju bilo toliko do tega, da jih “namami” v vlado, da si tudi sami umazejo roke (in javno romanticno podobo). Siriza v Grciji namrec v bistvu ni vladala. Trojka je. Pomenljivo je, da je ravno Siriza bila primorana uresniciti vse najgrse neoliberalne ukrepe. Torej je odlocitev slovenskih mladokomunistov pricakovama.

    A sedaj bo zanimivo kaksen medijski pritisk se bo izvajal na Sarca. Ce bo pristal na vladanje s pistolo na sencih bo izgubil se tisto malo podpore, ki jo ima. Cas bo pokazal svoje.

  2. Čudno, da se celo leve in skrajno leve sredinske stranke ne morejo dogovoriti za koalicijo.

    Zdaj se Novi Sloveniji znova odpira možnost, da pri predčasnih volitvah ostane pred zaprtimi vrati državnega zbora.

  3. To je povsem logična odločitev levice.

    T.i. desno sredinska vlada, ki jo zagovarja avtor, pa bi bila sestavljena iz ljudi, ki so se že pokazali kot kriminalno nesposobni (Janša, Bratušek, Cerar).

    NSI pa je na morebitnih novih volitvah na poti, da izpade iz parlamenta. Pa tudi ZAB, SMC, DESUS…Nobene posebne škode ne bilo.

      • Ko je nazadnje vodil vlado (2012), smo beležili daleč najvišje donose na obveznice ter resen padec BDPja. Ko je vlado vodil prvič, se je proslavil z najvišjo inflacijo v evroobmočju. Tako da, je kriminalno nesposoben, tako kot vsi ostali, poleg tega pa ga je krivosodno ustavno sodišče rešilo pred zaporom. In napiše se traparij. DRugi sklon.

  4. Verjetno se bodo sedaj “pognala kolesa” MANJŠINSKE vlade. Saj je ves peterček skrajno levi in če ima zagotovljene glasove vse skrajne levice bo res ZAVLADAL. Če pa so v teh petih strankah pravi gospodarstveniki, se bodo iz teh strank kmalu umaknili. In prišle bodo nove volitve.

    Slovenec kremeniti,
    On še vedno ne ve, da pogubno na vsak način odriva od sebe sorodno stranko. Tudi njemu manjka streznitev, sicer ne bomo nikoli imeli DESNE vlade. Zamisli se kremeniti, ki napadaš NSI, še pred začetkom volilne kampanje. To je tudi za TE in SDS pogubno, toda ti tega ne več, ker gledaš samo v ENO TOČKO.

    • Kraševka, niti tega ne veš, da Slovenec kremeniti ni član SDS in da samo optira za SDS, ki je daleč najboljša stranka ta hip, in za Janeza Janšo, ki je brez konkurence absolutno najboljši slovenski politik vseh časov., zaradi česar ga tudi ne marajo amaterji v levih in skrajno levih strankah sredine ter levi šopek podpornikov (ne)politike Ljudmile Novak.

      Nove Slovenije ne kriziziram, ker bi jo ne maral,amšpak zato, da bi bila boljša in bolj zvest desnici in slovenskemu narodu.

      Levice imamo že tudi sicer dovolj in preveč.

  5. Kako na bi bili potomci komunističnih klavcev lahko nedolžni? Že rodili so se s strašnim izvirnim grehom. V vlado ne gredo, ker računajo na nove volitve, ker bodo dobili še več, na račun Cerarja, SD in Desusa.

    Prihajajo slabi časi. Začel pa jih je tisti kristjan, ki ni prišel na srečanja Desnice, ker je kalkuliral na dobičke pri levici. Zdaj pa ga duša žuli in gre na Brezje, a grehu ni moč uiti kar tako.

    • Opazovalec, ne bodimo malenkostni.

      Pobili so samo kakih 70 do 80 tisoč Slovencev in kakih 200.000 pripadnikov drugih narodov je pri nas pustilo svoje kosti.

      Desettisoče, če ne stotisoče zaprtih, preganjanih, mučenih in kako drugače ustrahovanih Slovencev pa ne bomo omenjali, ker nismo malenkostni.

      Tudi raznih genocidov ne!

  6. Namesto slogana BLAGINJA ZA VSE bi bila bolj umestna gesta REVŠČINA ZA VSE, RAZEN ZA IZBRANCE. Nove generacije, predvsem potomci povojnih komunističnih priviligirancev, radi poslušajo pravljice. To je nevarno. Zelo lepo se jim sliši komunistična gesta – vsak bo lahko vzel toliko, kot potrebuje. Nekateri potrebujejo zelo veliko in tudi jemljejo zelo veliko, drugi smo pač hudičevo skromni. Sami smo si krivi. Ne znamo. Z upognjenimi hrbti služimo gospodarju, ne glede na to, kakšen sistem nam vlada.

    Komu se pri nas sploh še splača delat!?

    Nekateri z razlogom iščejo lačne otroke. To je laž! Družina – brezposelna starša z dvemi otroci danes prejema na mesec z vsemi dodatki okoli 1200€. Če je ob tem znesku otrok lačen, so krivi starši. Za premostitev brezposelne krize vse lepo in prav, a vprašajmo se, koliko pa prejema družina, kjer sta oba zaposlena starša na minimalcu?? Koliko novodobnih upokojencev si je pokojnino v višini današnje socialne podpore, zaslužilo z lastnim delom? Če pa si pred odhodom v pokoj koristil en sam dan olajšave, ki ti je pripadala po zakonu, SI IZVISEL in pozabi na kakšen dodatek!

    V vsakem sistemu je bilo in bo nekaj lačnih otrok a največ jih je tam, kjer vlada komunizem. Vsi enaki, vsi revni. Po zaslugi sanjačev, ki radi poslušajo pravljice, smo z nagrajevanjem nedela že naredili prvi korak. Ob videnem in slišanem v življenju prihajam do zaključka, kdo je tukaj najpametnejši. Vsekakor tisti, ki je vse življenje delal na črno, zagonil ves denar, danes pa na račun državljanov prejema najvišjo socialno podporo.

    Naiven folk pa naseda in se hrani s predstavami klovnov. Da le kakšnega od privilegijev ne izgubi in bognedaj, da bi moral misliti z lastno glavo. Naši mladi možgani bežijo, prihaja pa “visoko” izobražena sila iz tretjega sveta.

  7. Slovenska diletantska politika in samopašni mnenjski voditelji ter dreserji javnega mnenja nam ponujajo po zadnjih predčasnih volitvah dva nova politična termina: “relativni zmagovalci” in “projektno sodelovanje”. Oba sta na videz v teh “prelomnih časih za naš narod” strašansko pomembna in usodna, v resnici pa neznosno puhla in prazna ter predvsem zavajajoča.

    “Relativni zmagovalec/zmagovalci” izhaja(jo) iz vsakega objektivnega merjenja izidov med več tekmeci, kjer je vsaka “večina” ali “premoč” pač “relativna” in je prav tako tudi vsaka “manjšina” ali “nezadostnost” prav tako “relativna”. Vse to je veljalo v javnem sporazumevanju vse do letošnjih volitev, in sicer, da je bila “zmaga” pač “zmaga” in “poraz” pač “poraz”.
    “Relativna” je postala poudarjeno in nenehoma ponavljano “zmaga” prvič po letošnji zmagi Janševe SDS, ki ji je bilo že od prve povolilne ure agit-propovsko ukazano vztrajno in sistematično odvzemati vsakršne možnosti v povolilnih pogajanjih s konkurenčnimi strankami, saj so se vse levo-sredinske in leve stranke že pred volitvami pod komando istih volilnih strategov in taktikov večkrat javno “zaklele” in politično “zaobljubile”, da se s “skrajno desno” in “populistično” in “proorbanovo” Janševo SDS pač ne bodo pripravljene po volitvah niti vljudnostno pozdravljati, kaj šele sprejeti z medijsko desetletja demonizirano in satanizirano stranko strpen, odprt in tvoren dialog.

    Zanimivo in pomenljivo je, da isti politiki in dreserji javnega mnenja, ki so uvedli popolnoma nepotreben pojem “relativne zmage” in “relativnih zmagovalcev”, ko hočejo predvsem zmanjšati in izničiti dejansko in empirično merljivo vrednost volilnega uspeha SDS, nikakor in nikoli ne uporabljajo istovrstnega pojma “relativnega poraza” in “relativnih poražencev”, ko govorijo o strankah prejšnje vladajoče koalicije (SMC-Desus-SD), ki je skupaj dobila manj glasov od “relativno zmagovalne” SDS, ali ko govorijo o “relativnem porazu” drugouvrščene stranke kamniškega župana LMŠ, ki je dobila polovico manj glasov od “relativne zmagovalke”.
    Skratka, v političnem “novoreku” leve sredine in skrajne levice ter njene ideološko enovito in centralistično vodene medijske podpore se pojem “relativnosti” uporablja zgolj in samo za dodatno zmanjševanje vrednosti izmerjenega volilnega rezultata najmočnejše opozicijske stranke ter za zlonamerno agit-propagandistično manipuliranje z javnim mnenjem in volivci.
    V njihovem “novoreku” bomo morda kmalu deležni tudi nove bistroumne ugotovitve, da je vztrajno demonizirani in satanizirani prvak SDS kljub vsem sistematično organiziranim sodnim in medijskim “napadom” levosredinskih in levih sil – “ki dobro v srcu mislijo” – še vedno – “relativno politično živ” in “relativno politično navzoč” v slovenskem političnem peskovniku.

    Drug pojem nizkotnega političnega zavajanja, ki ga vsiljujejo medijski “carji” političnega “novoreka” levice, je “projektno sodelovanje”, s katerim bi Levica omogočila možnemu mandatarju Marjanu Šarcu izvolitev manjšinske vlade, ki tudi v mednarodni javnosti ne bi dvignila pretiranega strahu pred totalitarističnimi levimi skrajneži, hkrati pa bi slovenski novokomponirani skrajni Levici omogočila “čiste roke” ter obenem nesorazmerno močan in stalen pritisk na odločitve Šarčeve manjšinske vlade. “Projektno sodelovanje” je nenačelna in politikantsko pragmatična rešitev tako za morebitno manjšinsko vlado popolnoma neizkušenega in nepreverjenega Marjana Šarca pred domačo in mednarodno javnostjo, kot je odlična “alibična rešitev” tudi za totalitarno utopistične mesečnike “Levice”, ki bodo “po balkansko” vselej lahko zraven pri “delitvi plena”, a varno distancirani in seveda “nič krivi”, ko bi bilo potrebno za kar koli neprijetnega prevzeti odgovornost.
    Jasno je, da bo tako “projektno sodelovanje” v smislu “vroče – hladno” oz. sorazmerne delitve oblasti, zaslug in plena ter sistematičnega izogibanja oz. zanikanja odgovornosti, lahko le začasno in da bo slej ko prej sledil kolaps manjšinske vlade LMŠ in državne politike pod diletantskim vodstvom “relativnih poražencev”.
    Morebitnemu mandatarju Marjanu Šarcu bo ponudba Levice “s figo v žepu” nemara omogočila nekaj mesecev vladanja ter zgodovinskega vpisa med premiere samostojne RS. Vprašanje pa je, ali bodo nad dokaj sporno ponudbo Levice “malo znotraj – malo zunaj” vsaj približno enako navdušeni tudi prvaki preostalih koalicijskih strank (Židan, Cerar, Bratuškova in Erjavec), ki imajo v primeri z “debitantom” v visoki državni politiki vendarle za seboj nekaj dragocenih in otipljivih – pozitivnih in negativnih – državniških izkušenj. Težko je verjeti, da bodo “mesečnikom” Levice izkušeni in prevejeni “politični mački” že na samem začetku “napol vladanja” dopustili in omogočili sporne privilegije vladnega “jezička na tehtnici” in obenem stalne in vztrajne prakse politične “opozicije”.

  8. In kljub temu %vecina v SLO se kar uporno voli levico, pri nas obstaja in uspeva celo prava neokomunisticna stranka. Cehi, Slovaki, Poljaki, Madzari so se poslovili od komunizma, mi ne. Ali so vsi oni res tako neumni (in samo mi pametni), ali pa Slovencem res ni vec pomoci?!

  9. SLS je daleč od tiste prave Ljudske stranke. Primc je naredil največjo napako, ker je šel ustanavljat stranko. Potem nepravilno vlaganje kandidatnih list… Kangler in njegava Nova ljudska stranka. Če želiš vladati ni dovolj imeti stranko, ampak moraš imeti tudi sposoben kader, ki bo odgovorno prevzel vodenje. Desne vlade ne bo še kar nekaj časa, ker nekaterim očitno sploh ni interes. Po nepotrebnem kažete s prstom na ljudi, ki niso nič krivi, da ne bo desne vlade.

    • Če ne bi imeli defektnega proporcionalnega volinega sistema, bi Janša že sestavil vlado, saj je premočno zmagal v 75 od 88 volilnih okrajev.

      Zmagal je celo v tistih volilnih okrajih, kjer so tradicionalno zmagovali zaslepljenci zaslužnega kmetijskega ministra in predsednik SD (Nova Gorica, Titovo Velenje).

  10. Hinavski strategi, elitni banditizem v krvi.

    Projekt se imenuje po črnogorsko tudi ” S tujim onetom po koprivah “. To obvladajo. Nikoli na frontni črti. vedno iz ozadja.
    Vsa sredstva so satansko posvečena za dosego cilja!

  11. Vse je povedal S. kremenit:

    “Če ne bi imeli defektnega proporcionalnega volilnega sistema, bi Janša že sestavil vlado, saj je premočno zmagal v 75 od 88 volilnih okrajev.
    Zmagal je celo v tistih volilnih okrajih, kjer so tradicionalno zmagovali zaslepljenci zaslužnega kmetijskega ministra in predsednik SD (Nova Gorica, Titovo Velenje).”

    Je še kaj treba povedat? Zakaj je hotela NSi Janšo ves čas obiti s prijateljevanjem z vsemi sortami levice? Seveda bo NSi zdaj plačala najvišjo ceno, SLS pa jo že. S tem pa vsa Slovenija.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime