V krizi so službe izgubljali v zasebnem sektorju, ob gospodarski rasti se ponovno krepi javna uprava

0
Uredništvo

Se vam kdaj zdi, da slovenska vlada ali odločevalci v javnem sektorju (vključno s sindikati) nimajo ravno prave predstave o dogajanju v zasebnem, torej realnem sektorju, od katerega so sami in vsa ostala država odvisni?

Vsaj do neke mere temu pritrjujejo tudi podatki, ki smo jih poiskali iz javnih evidenc Ministrstva za javno upravo ter OECD. Še posebej nesorazmerno je število zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju.

Danes je brezposelnost v državi sicer relativno nizka, a podatki kažejo, da so ljudje v minulih letih službo izgubljali predvsem v realnem sektorju (gradbeništvu …), zaposlovalo pa se je predvsem v javni upravi.

Slovenija v zadnjih 3 letih in pol doživlja gospodarsko rast, ki se tudi vztrajno povečuje in bo lahko letos že dosegla 5 odstotkov. To je po letih krize, gospodarskega nazadovanja in varčevanja na mnogih ravneh obliž za ljudi in podjetja.

Slovenski BDP bo namreč šele letos ali prihodnje leto nominalno verjetno dosegel obseg iz predkriznega leta 2008, s čimer se porajajo tudi priložnosti za rezimeje ali bilanco tako prebrodene “Krize leta 2008” (“Crisis of 2008”), kot so jo že poimenovali tuji mediji.

Kje iskati vzroke za tak padec Slovenije

Pri tem je lahko najsplošnejša ugotovitev ta, da je omenjena gospodarska kriza Slovenijo glede na ostale razvite države prizadela močno nadpovprečno. ZDA, kjer se je sicer tudi začela, so denimo tako iz recesije izšle že l. 2011, večina evropskih držav pa leto ali dve zatem. Poleg tega lahko takoj vidimo, da je v Sloveniji kriza imela dva dna – l. 2009 in 2012, kar je še ena specifika.

Rast BDP (desna os) in sestava le-te (leva os) v % v zadnjih 15 letih; Vir: UMAR: Poročilo o razvoju 2017

Vzrokov za tako počasno okrevanje ter celo dvojno dno je seveda več. Najpomembnejši je nezmožnost izvedb strukturnih reform, ki se jih politika bodisi ne loti, bodisi so blokirane. Slovenija tako ostaja odvisna od izvoza, kar nas ob mednarodnih krizah bodisi vleče na dno, bodisi požene v višave, kadar se mednarodno okolje popravi. Drago pa nas je stala tudi  politična nestabilnost po volitvah l. 2011, ki je prinesla dve kratki vladi, ki sta se obdržali vsaka komaj nekaj več kot leto.

Politika se je tako še posebej v obdobju Pahorjeve vlade 2008-2011 obnašala izjemno zmedeno in nastalo situacijo “reševala” preprosto s (prekomernim) zadolževanjem, ki je slovensko državo zadolžilo iz 25 odstotkov na 80 odstotkov BDP.

Kako se je v turbulentnih časih ravnal javni sektor

Ob tem se seveda poraja vprašanje, kako se je v tem času gibalo št. zaposlenih in plače v javnem sektorju. Logično namreč je, da ta deli usodo zasebnega/realnega, saj se iz njega financira; tako v dobrem kot slabem.

Žal pa se pri nas pri tem zatakne, saj je slovenska tranzicijska levica tekom samostojne Slovenije javni sektor vztrajno povečevala in si s tem nabirala nemalo političnih točk.

Drugače bi seveda bilo, če bi se sorazmerno tudi izboljševale storitve za državljane, a je bilo temu malokdaj tako – pogosto se je celo povečala birokracija, podaljševali postopki, na nekaterih ključnih področjih kot npr. v zdravstvu pa se je ohranjal status quo (ki je pripeljal do današnjih katastrofalnih čakalnih vrst).

Poleg tega je potrebno upoštevati tudi moč in vpliv sindikatov javnega sektorja, ki sta že od 90. let nesorazmerno velika, pod dolgoletnim vodjem Branimirjem Štrukljem, sicer zetom Milana Kučana, pa ti peljejo zelo trdo ideološko in plačno politiko.

To se je pokazalo tudi v kriznih letih, ko se v prvih letih ni zgodilo praktično nič razen nekaterih kozmetičnih popravkov, v obdobju 2. Janševe in vlade A. Bratušek pa je le prišlo do dogovorov o zaustavitvi rasti plač ali ukinitvi določenih dodatkov za čas recesije (ki pa so naleteli na hud odpor, spomnimo se denimo samo “zloglasnega” ZUJF).

Poleg tega se je za nekaj let ustavilo tudi zaposlovanje v javnem sektorju (kar v resnici ne pomeni delitve usode realnega, kjer se je tedaj zaposlenost zmanjševala za nekaj % na leto).

Kaj kažejo podatki za javni sektor danes?

Zaposlovanje je v javnem sektorju danes že nekaj časa sproščeno, zaposleni pa (seveda – vsaj do neke mere – upravičeno) zahtevajo čim prejšnjo popolno odpravo t. i. kriznih varčevalnih ukrepov.

MJU je pred nekaj leti postavil poseben Portal plač javnega sektorja (pred tem je te podatke zbiral le AJPES). Iz podatkov lahko razberemo, da se število zaposlenih v javnem sektorju med letoma 2010 in 2015 ni bistveno spreminjalo oz. se gibalo med 166 in 168 tisoč (kar pa, kot rečeno, vsaj do 2013 ne pomeni delitve usode zasebnega sektorja, v katerem se je tedaj brezposelnost še vedno povečevala).

Od l. 2015 do danes pa se je št. spet povečalo – od okoli 167.500 na pribl. 174.000.

Zanimive so tudi primerjave z drugimi članicami OECD (35 najrazvitejših držav). Okoli 170 tisoč delovno aktivnih v javnem sektorju predstavlja okoli 26-27 % vseh delovno aktivnih prebivalcev, kar je nekako na ravni evropskega povprečja.

Kar bode v oči, je denimo podatek, da se je med letoma 2010 in 2017, ko se je skupno št. zaposlenih v Sloveniji zmanjšalo za okoli 2.000, št. zaposlenih v javnem sektorju (povsem desen, temno moder del grafa vsake države) povečalo za okoli 20 % (seveda bi bilo glede na različne številke MJU in OECD potrebno pod drobnogled vzeti točno metodologijo, a podatki so vseeno povedni).

Gibanje števila zaposlenih 2010-16 po sektorjih v državah OECD;  Vir: OECD – Pregled podatkov za znanost, tehnologijo in industrijo
Print Friendly, PDF & Email

Komentiraj