V koronavirusni krizi ljudje vse manj zaupajo tistim, ki jih zdravijo, učijo, obveščajo in skrbijo za javni red in mir

V koronavirusni krizi zaupanje ljudi izgubljajo praktično vse institucije in poklici, z nekaj redkimi izjemami. Vse več ljudi izgublja zaupanje v zdravstveno stroko ter tudi v policijo, ki ob protestih in izgredih skrbi za javni red in mir, kaže zadnja raziskava Valicona Ogledalo Slovenije. 

V zadnjega pol leta je zaupanje ljudstva močno padlo v predsednika republike, učitelje, zdravnike, TV voditelje, tudi vojake, medtem ko so zaupanje pridobili le mali podjetniki, sodniki in velika tuja podjetja. 

Dodatno se nezaupanje poglablja tudi v medije, še posebej v javno RTV Slovenijo. 

Na vrhu institucij, ki jim Slovenci zaupajo, ostajajo mala slovenska podjetja, Civilna zaščita, podjetja v kateri delujejo, šolstvo in spletne trgovine.

Med poklici pa gasilci, medicinske sestre, mali podjetniki, znanstveniki, učitelji in zdravniki.

Pozitivna stopnja zaupanja pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj zaupam« in »zelo zaupam«) večji od negativnih (»bolj ne zaupam«, »zelo ne zaupam«) in obratno.
(Raziskava Valicona Ogledalo Slovenije)

A ravno precej teh institucij in poklicev, ki sicer uživajo visoko zaupanje ljudi, v času koronavirusne krize to zaupanje izgublja, čeprav je nekaterim ob njenem začetku zaupanje poskočilo.

Tako za zdravnike, vojake in policiste denimo velja, da še vedno uživajo nadpovprečno stopnjo zaupanja, sploh recimo v primerjavi s TV voditelji ali sindikalisti, ki prav tako izgubljajo zaupanje, a so ga že v osnovi deležni manj. Ter seveda poklici, ki so standardno pri dnu, recimo duhovniki, državni uradniki, vladni ministri in politiki na splošno.

Kako se giba zaupanje v zdravnike in policiste skozi čas, prikazujeta spodnji sliki:

Zaupanje v zdravstvo in zdravnike skozi čas (klik za povečavo)
Zaupanje v policijo in policiste skozi čas (klik za povečavo)

Erozija zaupanja v medije se nadaljuje

Da način, na katerega obravnavajo zdravstveno krizo desetletja, pri ljudeh ne vzbuja zaupanja, temveč obratno, kažejo tudi trendi zaupanja v medije, vključno z RTV Slovenija.

Med 28 institucijami so mediji po zaupanju na 22. mestu, koeficient -42 pa priča, da je nezaupanje v medijsko poročanje zelo pogosto. Tudi RTV Slovenija, kateri ljudje tradicionalno bolj zaupajo kot medijem na splošno, več ljudi ne zaupa kot zaupa, razmerje pa se je v zadnjega pol leta še poslabšalo in znaša -14.

Močno pa je v tem času padlo tudi zaupanje v TV voditelje, ki so se z negativnim razmerjem (-23) znašli na 14. mestu med 24. poklici.

Nekoliko globinski vpogled v zaupanje v medije sicer ponuja raziskava Episcentra, o kateri smo v Domovini pisali v članku na tej povezavi.

Ta je denimo pokazala, da med rednimi bralci največ zaupanja uživajo medij STA, Domovina, Mladina, Nova24TV in Delo, RTV Slovenija pa je bila v spodnjem delu lestvice.

Splošno povprečje zaupanja pa medijem z manjšim dosegom ruši izraženo nezaupanje s strani tistih, ki jih ne spremljajo.

Padec zaupanja v institucije, ki so na prvi frontni črti v tej krizi, po svoje logičen, a tudi zaskrbljujoč
Naraščajoča naveličanost, malodušnost, želja po vrnitvi v normalo in vse manjša toleranca za sprejemanje potrebnih ukrepov za dokončno zmago nad nalezljivo boleznijo ima nedvomno bistven vpliv na splošen padec zaupanja v institucije in poklice, ki so se po naravi svojega dela znašle v prvih bojnih linijah spopadanja s krizno situacijo.

Slednje niti ne čudi toliko, če se zavedamo, da je skepsa do cepljenja, ki predstavlja najbližji izhod iz pandemije, v Sloveniji tradicionalno visoka in izhaja iz desetletij zanemarjanja osveščanja o pomenu cepiv za premagovanje nalezljivih bolezni, kot je to dejal direktor NIJZ Milan Krek. Ko sta stroka in politika predvsem z uvedbo PCT ukrepa pritisnili na prebivalstvo, naj se vendarle cepi, če želi živeti svobodno, je bila zato reakcija skeptikov v obliki nejevolje, jeze, celo besa, lahko pričakovana.

Do neke mere držijo kritike na račun vlade, da svojega početja ljudem ni znala razložiti na način, da bi tovrstno eskalacijo nezadovoljstva pomirila ali vsaj omilila. A ravno raziskave kot je zgornja dokazujejo, da si rok glede tega ne morejo umiti tudi dominantni mediji, na čelu z nacionalno RTV Slovenija. Navsezadnje sredini protesti kažejo, da “policijsko zaščito pred lastnim ljudstvom”, kot se to v javnosti rado reče, ne potrebujejo zgolj institucije politične oblasti, temveč tudi javni servis RTV Slovenija.

Bi bilo splošno zaupanje v zdravstveno stroko ter navsezadnje tudi početje policije, ki pri varovanju premoženja države in ljudi ter zagotavljanju javnega reda in miru ob protestih ne počne ničesar drugega kot policije vseh demokratičnih držav, ob drugačnem poročanju nacionalne RTV in drugih večinskih medijev višje? Odgovor je nedvomno pritrdilen.

Če torej vlada ne zna komunicirati, je toliko bolj zaskrbljujoče, da očitno z ljudmi ob krizah ne znajo komunicirati tudi tisti, ki krojijo javno razpoloženje, javno mnenje. Najprej zato, ker se vlade menjajo, mediji pa ostajajo. In drugič zato, ker se na družabnih omrežjih vzpostavlja resna komunikacijska alternativa, katero spremlja in ji nekritično zaupa vse več ljudi.

8 komentarjev

  1. Dajte vendar že nehati, no. Kakšna vrnitev v normalo? Kaj pa je tako eksplicitno nenormalnega? Kaj? Česa za Boga naj bi bil narod naveličan? Česa? Imamo ukrepe, postavljene v sredino lestvice strogosti, kar nas uvršča v zlato sredino v EU. In koliko se jih ljudje držijo? Nekje 30% bi rekel. Se kdo koga boji? Ne! Nadira se prodajalke, natakarje, delavce na bencinskih črpalkah, varnostnike v muzejih in poslovnih centrih, na ulici; pa seveda letijo granitne kocke. Kaj je potem tisto, kar narod tako tlači k tlem?? Ena sama nakladarija! Končno smo nekam lezli z cepljenjem, pa se je zgodila tragedija z smrtjo mladega dekleta. To je res hudo. Ni pa bilo treba očetu to razkladati na protestih, s tem je storil nezavedno ogromno škode strategiji cepljenja. Mediji so komaj čakali kaj takega in momenta cepljenja je bilo konec. Ena mlada smrt je tragedija, ni pa treba, da se posledično poruši vse kar je dobrega.
    In nehajte s to komunikacijo vlade. Abotno in bedasto. Kdo potrebuje Kacina da izve kaj mu je storiti v dobi interneta? Nehajte! Vsakomur je jasno, ampak bolj zabavno je če smo pa proti ne? Kot npr trgovci. Ko so morali zapreti trgovine so tarnali mesece o izgubljenem zaslužku. Zdaj ko imajo odprto, z ukrepi PCT, kaj grozijo? Da bodo zaprli. Medtem pa seveda mastno derejo prek spletne prodaje. Narodu ni nič hudega, če se lahko sprehaja po cestah in blokira promet. Morda jim je še preveč lepo. Ne bi bilo slabo, če bi jih Policija trše prijela.

  2. Tisti, ki ne zaupa oblasti in sploh javnim institucijam, sodi med drhal. Ovce, ki zaupajo, sledijo zadnjici pred sabo in ne dvomijo v nič, pa so častivredni državljani.

    Molči in ubogaj postaja ključno navodilo za preživetje. Manjka samo še to, da uvedejo “social score” (družbena lestvica), s katero na Kitajskem merijo lojalnost državljanov do oblasti, v skladu z rezultatom posameznika pa ima le-ta večje ali manjše pravice na vseh področjih.

    PCT pogoj je že oblika socialne lestvice, ki posameznika favorizira ali diskriminira.
    Krasni novi svet Aldousa Huxleya je že tu. Radujmo se!

      • Slehernik, tu ne gre za Janšo, gre za načrtno ustvarjeno pandemijo, ki je zrasla na zelniku izven Slovenije. Janša se zgolj pokori diktatu svetovne velefarmacije.

        Če bi bila zdaj na oblasti levica, bi desnica zelo verjetno kritično spremljala vsako protikovidno potezo leve vlade. In prav bi imela.

  3. Samec Uroš – v bistvu si podobna vprašanja postavljam tudi sam:
    1. Ukrepi so bili v Sloveniji (z izjemo prvega zaprtja občin, kar pa ni bilo tako hudo kot francoska omejitev nekajkilometerske razdalje od kraja prebivališča) relativno mili. In ljudje so jih bolj ali manj kršili. V cepljenje se ni masovno sililo in še sedaj smo na repu.
    2. Kot pravilno navajaš, trgovci veliko jamrajo, a mastno služijo preko on-line prodaje. Sedaj ob višjih cenah vhodnih materialov in energentov, bodo lahko upravičili višje potrošniške cene in tako dosegli še večje marže – ki jih bodo lahko obdržali tudi po vnovičnem padcu cen energentov in surovin.
    3. Še najslabše je skozi prišel del storitvenega sektorja (turizem in frizeraji), pa še tam se je pomagalo in sedaj se omejitev ne uvaja več kot v prvem valu.

    Samec Uroš – za Slovence je bil bolj šok, ker so se predhodna zlata leta pred korono (na valovih katerih so jahale nereformatorske oz. anti-reformatorske in anti-Trojka leve vlade) in v katerih je pozitivno finančno izboljšanje zasluga privat gospodarstva in izvoznikov, nenadoma končala in verjetno so se vsi spomnili krize leta 2008. In ZUJFA. Ampak Janša ni zamudil z odzivom kot je takrat Pahor. Podobno bi odziv verjetno zašuštral Šarec.

  4. @Navigator, tako enoznačno pa to le ni.
    Sam se prištevam k zelo konzervativno mislečim, a zlahka rečem, Slovenskim sodiščem ne zaupam, ker so postala dejansko greznica ostalin bivšega režima. To dokazujejo z sodbami, ki so unikum v EU in širše, ključno pa je, da očitno morajo biti vse pomembne sodbe v škodo vladi. Medtem pa recimo, za izjemno neprebavljivo obnašanje varuške z majhnimi otroci, izdajo pogojne sodbe, brez zaporne kazni.
    Nikomur se dejansko ni tako spremenilo življenje v tej epidemiji kot nam resno bolnim. Pa nikoli nisem niti pomislil, da bi šel svoje frustracije sproščati na ulici. Zdravim se je spremenilo v primerjavi z nami…nič.
    Epidemija traja precej dlje kot bi človek pričakoval v 21 stoletju, pa nikoli nisem niti pomislil, da bi za to krivil zdravnike in zdravstveno osebje, stroko, vlado. To počno zgolj otroci. Otroci so tisti, ki ne zmorejo sprejeti dejstva, da smo v 50% če ne več, za to, da epidemija še traja, krivi čisto sami. Jasno.
    Cepiti se nočemo.
    Ukrep PCT kršimo.
    Omejitev nočemo.
    In imamo kloako sestavljeno iz US sodišča, osrednjih medijev, socialnih omrežij in pa seveda ne pozabimo štiri telebankote iz opozicije, ki nam držijo podporo. Ujčkajo nas kot majhne otročiče, da se potem lahko ob sredah in petkih nasilno znebimo frustracij, ki nam jih je vdela v nedre ta grozna država. Tam se seveda virus spet lepo širi.
    Država, bi lahko bila še tako slaba, pa sam nikoli ne bi zmogel toliko nespoštovanja do predsednika države, da bi tja odšel s pozivom, naj odstopi vlada, seveda brez maske in brez PCT pogoja. Sam takega nizkotneža ne bi nikoli podprl ne na ulici, ne na volitvah, ne v gostilni. Tak človek je kvečjemu za kak kamnolom, težakov imamo v DZ že preveč.
    Sam tudi nikoli, ampak res nikoli ne bi na protestih razlagal o smrti svojega otroka, ki je umrl nekaj ur nazaj, ter s tem podžgal drhal k še večji nasilnosti in še tršemu uporu. Meni osebno bi bilo to prostaško.
    Ljudje smo zelo različni. Nekateri se pod rahlim pritiskom zlomijo. Drugi toliko časa prenašajo pritisk, da se z njim spoprijateljijo. Nekateri vso življenje iščejo krivdo za svoje težave v drugih ljudeh, drugi mirno prenesejo vse ovire na poti. In takšna preizkušnja kot je epidemija, te karakteristike ljudi stokratno pontecira.

  5. Ne glede na to, kaj si kdo misli, bi Slovenci kar mirno prenašali proti koronske ukrepe, ki niso bili nič strožji kot v preostalih državah civiliziranega sveta, če ne bi nastopili levičarji in anarhisti, ki so pričakovali politični dobiček v čim večjem številu obolelih in mrtvih in če jim pri tem ne bi pregešno zločinsko podpirali večinski mediji sleparske ter plenilske levice.

Komentiraj