V Kijevu znova plapola slovenska zastava, za TV SLO od tam kar bivši šef televizije

Vojna v Ukrajini traja že več kot mesec dni in prav nič ne kaže na njen skorajšnji konec. Predstavniki režima v Kremlju še naprej trdijo, da v Ukrajini poteka "posebna vojaška operacija" z namenom demilitarizacije države.

Možnosti, da bi se ofenziva zaključila zaradi zunanjih ali notranjih pritiskov, se v tem trenutku zdijo majhne. Ruski uradniki sicer zanikajo, da bi v njihovi državi  vladala cenzura, temveč zgolj zakoni, ki jih je potrebno spoštovati. V isti sapi je državni medijski regulator Roskomnadzor ruske medije posvaril, naj nikar ne objavijo posnetka intervjuja štirih uglednih ruskih novinarjev z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Takšno ravnanje dokazuje napore, s katerimi oblasti skušajo ohraniti podporo "posebni vojaški operaciji".

Medtem je njena bilanca v napadeni sosedi vse bolj tragična. Vojna je ukrajinskemu gospodarstvu in infrastrukturi doslej povzročila že za za 564,9 milijarde ameriških dolarjev škode. Državo pa je doslej zapustilo že štiri milijone ljudi.

Vojna v Ukrajini se nadaljuje z nezmanjšanim tempom. Iz nekaterih poročil iz Ukrajine se sicer zdi, da spopadi niso več tako siloviti. Toda to je le prevara, tako ruska, kot ukrajinska stran beležita hude izgube, zaradi česar nista sposobni izpeljati resnejših ofenziv. Kar pa seveda ne pomeni, da dogajanj na bojiščih ni.

Nova normalnost v Kijevu - tudi po slovenski zaslugi

Katastrofalnemu stanju navkljub začnimo z dobrimi novicami. Vojaški pritisk na ukrajinsko glavno mesto je v zadnjih dneh nekoliko popustil, zaradi česar so šolarji lahko znova začeli pouk. Ta bo sicer potekal na daljavo. "Pomembno je, da mesto zaživi in dela, kljub izrednemu stanju," je ob tem na Telegramu zapisal kijevski župan Vitalij Kličko. Ta prebivalce opogumlja: "Skušajo nas ustrašiti. Ne bo jim uspelo!"

Prispevek k temu, da bi se razmere v Ukrajini normalizirale, je danes kot ena prvih evropskih držav naredila tudi Slovenija. Po več kot štiritedenski prekinitvi je namreč svoja vrata znova odprlo slovensko veleposlaništvo.

"Nazaj smo. Slovenska in evropska zastava znova plapolata pred slovenskim veleposlaništvom v Kijevu," je ob tem na družbenem omrežju Twitter zapisal slovenski premier Janez Janša. Ob tem je izpostavil, da se v glavno mesto vrača tudi veliko civilistov.

We are back. The Slovenian and European flags flutter again in front of the @SLOinUKR in #kyiv. When the team traveled to the 🇺🇦 capital yesterday, they saw many civilians returning to the city. @MFA_Ukraine @JosepBorrellF @Denys_Shmyhal @USEmbassyKyiv @Vitaliy_Klychko pic.twitter.com/GGLkfF5mkf

— Janez Janša (@JJansaSDS) March 28, 2022

Kot je znano, Slovenijo v Kijevu predstavlja odpravnik poslov Boštjan Lesjak. Tega spremlja še en sodelavec, čigar imena pa v slovenski diplomaciji ne razkrivajo.

Boštjan Lesjak je varno prispel v Kijev, kjer bo začel z delom začasnega odpravnika poslov R Slovenije 🇸🇮 v Ukrajini 🇺🇦.

“Mesto je prazno, slišijo se alarmi in detonacije v daljavi, sicer pa življenje za tiste, ki so ostali v prestolnici, poteka normalno,” je dejal ob prihodu. pic.twitter.com/4DA0iI0jwc

— MFA Slovenia (@MZZRS) March 27, 2022

Ukrajino zapustilo že skoraj štiri milijone beguncev

Vojna v Ukrajini je zgolj v nekaj tednih postala ena največjih katastrof tega stoletja. Po podatkih visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je državo doslej zapustilo že 3,9 milijona ljudi. Med njimi kar 90 odstotkov žensk in otrok.

Več kot polovica med njimi, kar 2,2 milijona, si je zatočišče poiskalo na Poljskem. Število beguncev v sosednjih državah se bo v prihodnjih dneh še povečevalo, saj je v državi skupno razseljena kar četrtina prebivalstva oziroma 10 milijonov ljudi.

Begunski val se je v zadnjih dneh sicer nekoliko umiril, saj državo zapusti približno 50.000 ljudi na dan. Na vrhuncu krize je državo dnevno zapustilo tudi več kot 100.000 ljudi.

Območja bojev se ne širijo

K temu veliko prispeva tudi dejstvo, da se območja spopadov v Ukrajini ne širijo, temveč ostajajo frontne črte dokaj predvidljive. Ruske sile sicer ohranjajo pritisk na okolico Kijeva, vendar ukrajinska vojska ohranja svoje položaje. Včerajšnje poročilo ukrajinskega generalštaba sicer opozarja pred tem, da naj bi ruska vojska pripravljala nove zračne napade na Ukrajino. Njihovi podatki namreč kažejo, da naj bi Rusija v Belorusijo dostavljala balistične rakete kratkega dosega in manevrirne rakete.

Ukrajinske sile poročajo tudi, da so uspešno odbile pet napadov v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu države. Pri tem naj bi uničili štiri letala, pet tankov in dva drona. Kot je znano, naj bi bila prav zmaga v tej regiji ključna za uspeh ruske invazije. Tu so ruske sile tudi dosegle največji uspeh, saj jim je ob pomoči dveh pontonskih mostov uspelo prečkati reko Severski Donec.

Ukrajinska vojska naj bi skušala prevzeti nadzor nad mestom Herson, kar skušajo ruske sile preprečiti z okrepitvami.

Srditi boji se nadaljujejo tudi v mestu Mariupolj, kjer še naprej ostaja ujetih 160.000 ljudi. Ruska taktika, da bi mesto izčrpali z obleganjem, je sicer huda kršitev mednarodnega prava.

Je preboj na pogajanjih mogoč?

Jasno je, da v mesecu dni ofenzive ruska vojska ni dosegla še nobenega vojaškega cilja, s katerim bi se lahko pohvalila pred domačo javnostjo. Medtem pa svet z grozo gleda slike iz vse bolj razrušene države.

Kot pojasnjujejo na ukrajinskem gospodarskem ministrstvu, je vojna doslej povzročila že za 564,9 milijarde ameriških dolarjev škode. Uničenih pa je bilo več kot 8.000 kilometrov cest, neprimernih za bivanje pa je postalo kar 8 milijonov kvadratnih metrov stanovanj.

Te številke pa se iz dneva v dan le še povečujejo.



Žarek upanja, da se utegne vojna že kmalu razplesti za pogajalsko mizo, komajda tli. Jutri naj bi se v Carigradu sicer nadaljevala pogajanja med ukrajinsko in rusko delegacijo.

Toda kot pred njihovim začetkom sporoča tiskovni predstavnik oblasti v Kremlju Dmitri Peskov, pogajanja v živo, za razliko od tistih na spletu, omogočajo precej bolj podrobne pogovore, vendar pa "zaenkrat žal ne moremo pričakovati kakšnih pomembnih prebojev".

Medtem pa višji svetovalec ukrajinskega predsednika Aleksander Rodnjanski v izjavi za BBC sporoča, da se Ukrajina ni pripravljena odpovedati nobenemu ozemlju. Po njegovem mnenju bi moral biti mirovni dogovor precej podoben memorandumu iz Budimpešte. Toda predlog, da bi varnost Ukrajini zagotavljale tudi nekatere članice Nata, ni po godu severnoatlantskega zavezništva, saj bi bil ob morebitnem napadu na Ukrajino v konflikt z Rusijo v takšnem primeru najverjetneje potegnjen celoten Nato, česar pa si v zavezništvu ne želijo, dodaja Rodnjanski.