V katoliško vero se je spreobrnil še en veliki um današnjega časa, harvardski profesor dr. Adrian Vermeule

Uredništvo

Profesor s Harvarda dr. Adrian Vermuele (vir foto: http://today.law.harvard.edu/)
POSLUŠAJ ČLANEK
Čeprav nekateri vztrajno propagirajo idejo, da se vera in znanost izključujeta, pa Katoliška Cerkev v svoj objem še vedno sprejema vplivne profesorje in znanstvenike.

Letos je dramatično spreobrnitev v katolištvo doživel vpliven profesor prava s Harvarda, dr. Adrian Vermeule, o čemer je spregovoril v nedavnem intervjuju, ki ga povzema tudi Catholic Herald.

"Čeprav sem bil vzgojen kot protestant, si nisem mogel pomagati, da ne bi verjel v apostolsko nasledstvo čez svetega Petra," pravi o razlogih spreobrnitve. "To nasledstvo je namreč v nekem logičnem ali teološkem smislu pred vsem ostalim, celo pred Novo zavezo, ki so jo izoblikovali apostoli in njihovi nasledniki po navdihu Svetega duha."

Kot pravi, je spoznal je "veliko zlo razkola in zasebne presoje", ko se je ameriška Episkopalna cerkev kljub opozorilom širše anglikanske skupnosti na podlagi novih pogledov odločila za lastno pot. 

Vermeule je bil vzgojen v anglikanskih in episkopalnih šolah, od Cerkve pa se je oddaljil med študijem.

Kot zglede, ki so ga napotile h katolištvu, Vermeule navaja blaženega kardinala Johnyja Henryja Newmana iz 19. stoletja, ki se je kot anglikanski klerik spreobrnil in prestopil v Katoliško cerkev, ameriškega duhovnika Briana Duncla in Kongregacijo Svetega Križa. Kot glavno figuro, ki ga je spremljala na poti spreobrnitve, pa izpostavlja"veliko Gospo".

Cerkev v globini "trdna kot železo"


Na novinarjevo vprašanje, kako lahko nekdo danes, v času pretresov v Cerkvi in evidentnega grešnega življenja tako laikov kot celo njenih klerikov, nekdo izbere katoliško vero, profesor odgovarja, da v tovrstne "pretrese v Cerkvi" ni ravno prepričan.

"Če povem drugače; pretresi v Cerkvi se v večji ali manjši meri vedno dogajajo, a te nevihte, ki divjajo na površju, ne dosežejo cerkvenih globin. Morda govorim z navdušenjem svežega spreobrnjenca, toda Cerkev vidim kot institucijo, katere temelji so trdni kot železo. Pretresi bodo prihajali in odhajali, tako tudi škandali, debate in neprijetne epizode, a pričevalska linija Petrovih naslednikov ne bo nikoli odpovedala." 

Na vprašanje, ali se Zahod še lahko imenuje "krščanski", pa je odgovoril: "Še vedno je upanje za prenovo zaradi ljudi, kot je oče Jacques Hamel (francoski duhovnik, ki sta mu julija dva islamista med darovanjem maše v njegovi župniji v Normandiji prerezala vrat). Bog deluje skozi šibke in odrinjene - ponižen ostareli duhovnik, ki gre v smrt poln vere in poguma preganja temo stran. Skozi njega je Bog poslal luč in osvetlil Francijo ter celoten Zahod. "

Ob zadnjem vprašanju, na katerih pravnih frontah vidi največ upanja za odvračanje družbe od kulture smrti, nihilizma in materializma, za katere se zdi, da vse bolj prevladujejo, je profesor Vermeule izrazil skepticizem, da bi kaj takšnega lahko uspelo pravu.

"Če se kultura vse bolj kvari, se bo tudi pravo. Pravzaprav ta proces že poteka v vse bolj hitrem tempu. Naše upanje leži drugje."

Kot poroča Catholic Herald, je bil nad spreobrnenjem  dr. Adriana Vermeulea, "enega od najbolj briljantnih in vplivnih umov naroda," navdušen še en ugledni katoliški profesor, dr. Robert George s Princetona.

"Kako lahko Cerkev, v tem zgodovinskem trenutku tako oslabljena in ranjena, še naprej uspe pritegniti tako izjemne ljudi je zame ... čudež. Dobrodošel doma, brat!"

Profesorji in znanstveniki, ki so se spreobrnili v katolištko vero

Ugledni harwardski profesor ni edini izmed ljudi iz znanstvenih krogov, ki so se spreobrnili  katolištvo.  Navajamo še nekatere:

Robert Bork, nekdanji profesor na univerzi Yale in vplivni zagovornik teorije originalizma, sicer poročen z nekdanjo katoliško sestro, se je v katolištvo spreobrnil v 76. letu starosti.

Ameriški akademik, politični teoretik in literarni kritik Russel Kirkse je v katolištvo spreobrnil v 45. letu življenja, in bil ustanovni član ameriške veje Una Voce, zagovornikov tridentinskega obreda.

Čeprav je bil francoski kirurg in biolog Alexis Carrel, leta 1912 prejemnik Nobelove nagrade za medicino vzgojen v katoliški družini, se je v svojem življenju opredeljeval kot agnostika; v katolištvo se je spreobrnil po pogovoru s trapistom Alexisom Presse, ki ga je z zakramenti pospremil na njegovi smrtni postelji.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike