V javni razpravi zakonske spremembe, po katerih bodo zasebne šole manj dostopne za otroke iz revnejših družin

POSLUŠAJ ČLANEK
Ministrstvo za Izobraževanje je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja, ki naj bi končno rešilo pred štirimi leti ugotovljeno neustavno ureditev financiranja javno veljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah.

A namesto, da bi predlog ministra dr. Jerneja Pikala sledil odločbi ustavnega sodišča, da je diskriminacijo otrok v obveznem osnovnošolskem izobraževanju potrebno odpraviti z izenačitvijo financiranja javno veljavnega programa med državnimi in zasebnimi šolami, gre v smer dodatnega zmanjšanja sofinanciranja izvajanje tega programa v šolah, ki jih upravljajo zasebniki.   

Tako predlog ministra Socialnih demokratov vodi v povišanje šolnin in ustvarjanje elitizma pri vpisu na zasebne osnovne šole, ki tako za otroke iz socialno šibkejših družin postajajo manj dostopne.

Ministrstvo za Izobraževanje, znanost in šport že več kot štiri leta pripravlja za vladajočo večino sprejemljivo rešitev, ki bi odpravila protiustavno stanje, v katerem so otroci, ki obiskujejo osnovno šolo pri zasebnih izvajalcih javno veljavnega progama, postavljeni v neenak položaj.

Javno veljavni program kot celoto morajo šole izvajati obvezno in sicer tako njegov (za učence) obvezni del (šolski predmeti kot so slovenščina, matematika idr.) kot razširjeni (jutranje varstvo, dopolnilni in dodatni pouk ...). Za izvajanje tega sedaj zasebne osnovne šole prejemajo 85 % financiranja programa.

A ustavno sodišče je pred dobrimi štirimi leti presodilo, da ker je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, mora država, v izogib neenakopravnemu položaju otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program, tega financirati enako kot v državnih šolah, torej 100 odstotno.

Hkrati pa pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese in so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja. To je namreč tretji nivo programov v teh šolah, ki jih šole izvajajo neobvezno in po lastni presoji in vključujejo predmete kot so verouk, zborovsko petje, razne ekskurzije in podobno. Ta del programa s strani države ni financiran že zdaj in tudi ni predmet ustavne presoje.

Namesto izenačitve zdaj ministrstvo predlaga še manj javnih sredstev


Ministrstvo za šolstvo pod vodstvom dveh vidnih politikov Socialnih demokratov, dr. Jerneja Pikala in dr. Jerneja Štromajerja, pa se je odločilo, da ne sledi duhu odločbe ustavnega sodišča, da se pravice otrok v javno veljavnih programih osnovnošolskega izobraževanje, ne glede na to, ali jih izvaja državna ali zasebna šola, izenačijo.

Odločili so se namreč za črkobralsko interpretacijo besedila, in sicer, da ustavno sodišče zahteva izenačitev financiranja zgolj tistega dela javno veljavnega programa, ki je obvezen za otroke, torej obisk pri šolskih predmetih, ne pa tudi za financiranje razširjenega programa, ki pa za otroke ni obvezen, je pa obvezen za šole, ki izvajajo javno veljavni program. Te seveda morajo ponuditi tudi jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni pouk.

V praksi to pomeni, da bi namesto dosedanjega 85 % financiranja za šole obveznega javno veljavnega programa kot celote, ministrstvo to razbilo na za učence obvezni del, ki bi bil financiran 100 %, financiranje za učence neobveznega razširjenega dela (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ...) pa bi šolam v celoti ukinili. Ministrstvo trdi, da s tem sledi odločbi ustavnega sodišča, v praksi pa seveda to pomeni znižanje in ne izenačitve financiranja javno veljavnega programa med državnimi in zasebnimi šolami.

Zaostrujejo tudi pogoje za pridobitev javnih sredstev


Zaostreni so tudi pogoji za ustanavljanje zasebnih šol, ki se financirajo iz javnih sredstev - torej tiste, ki izvajajo in dobijo sofinanciran javno veljavni program. Še vedno za vse, tudi te, ostaja v veljavi, da jim ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.

Ključna zaostritev pogojev je, da imajo zasebne osnovne šole pravico financiranja iz javnih sredstev, če imajo vključena oziroma vpisana najmanj dva oddelka prvega razreda. Do sedaj je veljalo, da za začetek zadostuje le en oddelek, kar šoli omogoči, da začne z delovanjem. Zahteva po dveh oddelkih že na začetku je bila sicer zakonsko že prisotna med leti 1996 in 2008. V tem obdobju ni nastala nobena nova zasebna osnovna šola.

»Izobraževalni program iz prejšnjega odstavka pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz 2. člena tega zakona, da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard in da se programsko razlikuje od javno veljavnega izobraževalnega programa iz prvega odstavka 15. člena zakona tako, da bogati šolski prostor in staršem in dijakom omogoča možnost izbire.«.


Obenem po predlogu zakonskih sprememb vlada dobiva pravico, da sama določi merila, potrebna za izpolnjevanje zakonskih pogojev za vpis v razvid in za financiranje javno veljavnih programov. Ta merila konkretizira glede števila in starosti učencev oziroma dijakov na določenem območju, specifičnosti poselitve, razvojnih posebnosti območja in
možnosti izbire izobraževalnih programov na določenem območju.

KOMENTAR: Uredništvo
Oblast neposlušnim državljanom daje kazensko in disciplinsko lekcijo
Kako si lahko razlagamo, da se ljudje z doktoratom znanosti, ki povrh vsega delujejo še na področju šolstva in se imajo za socialne pravičneže, obnašajo na način, kot da ne znajo brati in razumeti odločbe ustavnega sodišča? Razlag tovrstnega dejanja smo v tej sagi, ki jo na Domovini spremljamo že od vsega začetka, podali kar nekaj. Če strnemo, najprej se zanašajo na ljudsko površnost, ki pač pri teh stvareh ne gre v podrobnosti, da bi razumela bistvo problema. Oziroma še vedno nekritično zaupa, da jih politiki in predvsem mediji ustrezno obveščajo. Slednje levičarski politiki izkoriščajo za spuščanje megle in medijsko spinanje na njihov ideološki mlin. In drugič, staršem, ki so si drznili (levičarski) oblasti ugovarjati s pritožbo na ustavno sodišče, želijo dati lekcijo, da se početje mimo njihove volje v tej državi še vedno ne splača, temveč nasprotno. Z udarcem po žepu demonstrirajo, da so oni v Sloveniji še vedno nadoblast, ne glede na to, da imamo uradno demokracijo in neodvisne veje oblasti. Da bi pobudniki doumeli nauk, jim zato ne bodo niti dovolili ohraniti statusa quo, temveč se bodo potrudili njihovo stanje še poslabšati. Gre torej za metode kaznovalne in disciplinske politike, v svojem jedru ne kaj bistveno drugačne, kot so jih v revoluciji uporabljali njihovi dedje. Takšen zakon, če bo seveda sprejet, bo nedvomno ponovno romal na ustavno sodišče, ki bi moralo to sramotno igro za slovensko demokracijo in pravno državo dokončno pregnati iz domačega političnega odra. Levičarji pa si bodo s tem pred svojimi volivci oprali roke - češ, naredili smo vse, kar je v naši moči, da "ohranimo kvalitetno javno šolstvo". Floskula, s katero barvajo neuke državljane že desetletja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike