V javni razpravi zakonske spremembe, po katerih bodo zasebne šole manj dostopne za otroke iz revnejših družin
POSLUŠAJ ČLANEK
Ministrstvo za Izobraževanje je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja, ki naj bi končno rešilo pred štirimi leti ugotovljeno neustavno ureditev financiranja javno veljavnih programov v zasebnih osnovnih šolah.
A namesto, da bi predlog ministra dr. Jerneja Pikala sledil odločbi ustavnega sodišča, da je diskriminacijo otrok v obveznem osnovnošolskem izobraževanju potrebno odpraviti z izenačitvijo financiranja javno veljavnega programa med državnimi in zasebnimi šolami, gre v smer dodatnega zmanjšanja sofinanciranja izvajanje tega programa v šolah, ki jih upravljajo zasebniki.
Tako predlog ministra Socialnih demokratov vodi v povišanje šolnin in ustvarjanje elitizma pri vpisu na zasebne osnovne šole, ki tako za otroke iz socialno šibkejših družin postajajo manj dostopne.
Ministrstvo za Izobraževanje, znanost in šport že več kot štiri leta pripravlja za vladajočo večino sprejemljivo rešitev, ki bi odpravila protiustavno stanje, v katerem so otroci, ki obiskujejo osnovno šolo pri zasebnih izvajalcih javno veljavnega progama, postavljeni v neenak položaj.
Javno veljavni program kot celoto morajo šole izvajati obvezno in sicer tako njegov (za učence) obvezni del (šolski predmeti kot so slovenščina, matematika idr.) kot razširjeni (jutranje varstvo, dopolnilni in dodatni pouk ...). Za izvajanje tega sedaj zasebne osnovne šole prejemajo 85 % financiranja programa.
A ustavno sodišče je pred dobrimi štirimi leti presodilo, da ker je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, mora država, v izogib neenakopravnemu položaju otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program, tega financirati enako kot v državnih šolah, torej 100 odstotno.
Hkrati pa pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese in so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja. To je namreč tretji nivo programov v teh šolah, ki jih šole izvajajo neobvezno in po lastni presoji in vključujejo predmete kot so verouk, zborovsko petje, razne ekskurzije in podobno. Ta del programa s strani države ni financiran že zdaj in tudi ni predmet ustavne presoje.
Ministrstvo za šolstvo pod vodstvom dveh vidnih politikov Socialnih demokratov, dr. Jerneja Pikala in dr. Jerneja Štromajerja, pa se je odločilo, da ne sledi duhu odločbe ustavnega sodišča, da se pravice otrok v javno veljavnih programih osnovnošolskega izobraževanje, ne glede na to, ali jih izvaja državna ali zasebna šola, izenačijo.
Odločili so se namreč za črkobralsko interpretacijo besedila, in sicer, da ustavno sodišče zahteva izenačitev financiranja zgolj tistega dela javno veljavnega programa, ki je obvezen za otroke, torej obisk pri šolskih predmetih, ne pa tudi za financiranje razširjenega programa, ki pa za otroke ni obvezen, je pa obvezen za šole, ki izvajajo javno veljavni program. Te seveda morajo ponuditi tudi jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni pouk.
V praksi to pomeni, da bi namesto dosedanjega 85 % financiranja za šole obveznega javno veljavnega programa kot celote, ministrstvo to razbilo na za učence obvezni del, ki bi bil financiran 100 %, financiranje za učence neobveznega razširjenega dela (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ...) pa bi šolam v celoti ukinili. Ministrstvo trdi, da s tem sledi odločbi ustavnega sodišča, v praksi pa seveda to pomeni znižanje in ne izenačitve financiranja javno veljavnega programa med državnimi in zasebnimi šolami.
Zaostreni so tudi pogoji za ustanavljanje zasebnih šol, ki se financirajo iz javnih sredstev - torej tiste, ki izvajajo in dobijo sofinanciran javno veljavni program. Še vedno za vse, tudi te, ostaja v veljavi, da jim ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.
Ključna zaostritev pogojev je, da imajo zasebne osnovne šole pravico financiranja iz javnih sredstev, če imajo vključena oziroma vpisana najmanj dva oddelka prvega razreda. Do sedaj je veljalo, da za začetek zadostuje le en oddelek, kar šoli omogoči, da začne z delovanjem. Zahteva po dveh oddelkih že na začetku je bila sicer zakonsko že prisotna med leti 1996 in 2008. V tem obdobju ni nastala nobena nova zasebna osnovna šola.
Obenem po predlogu zakonskih sprememb vlada dobiva pravico, da sama določi merila, potrebna za izpolnjevanje zakonskih pogojev za vpis v razvid in za financiranje javno veljavnih programov. Ta merila konkretizira glede števila in starosti učencev oziroma dijakov na določenem območju, specifičnosti poselitve, razvojnih posebnosti območja in
možnosti izbire izobraževalnih programov na določenem območju.
A namesto, da bi predlog ministra dr. Jerneja Pikala sledil odločbi ustavnega sodišča, da je diskriminacijo otrok v obveznem osnovnošolskem izobraževanju potrebno odpraviti z izenačitvijo financiranja javno veljavnega programa med državnimi in zasebnimi šolami, gre v smer dodatnega zmanjšanja sofinanciranja izvajanje tega programa v šolah, ki jih upravljajo zasebniki.
Tako predlog ministra Socialnih demokratov vodi v povišanje šolnin in ustvarjanje elitizma pri vpisu na zasebne osnovne šole, ki tako za otroke iz socialno šibkejših družin postajajo manj dostopne.
Ministrstvo za Izobraževanje, znanost in šport že več kot štiri leta pripravlja za vladajočo večino sprejemljivo rešitev, ki bi odpravila protiustavno stanje, v katerem so otroci, ki obiskujejo osnovno šolo pri zasebnih izvajalcih javno veljavnega progama, postavljeni v neenak položaj.
Javno veljavni program kot celoto morajo šole izvajati obvezno in sicer tako njegov (za učence) obvezni del (šolski predmeti kot so slovenščina, matematika idr.) kot razširjeni (jutranje varstvo, dopolnilni in dodatni pouk ...). Za izvajanje tega sedaj zasebne osnovne šole prejemajo 85 % financiranja programa.
A ustavno sodišče je pred dobrimi štirimi leti presodilo, da ker je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, mora država, v izogib neenakopravnemu položaju otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program, tega financirati enako kot v državnih šolah, torej 100 odstotno.
Hkrati pa pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese in so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja. To je namreč tretji nivo programov v teh šolah, ki jih šole izvajajo neobvezno in po lastni presoji in vključujejo predmete kot so verouk, zborovsko petje, razne ekskurzije in podobno. Ta del programa s strani države ni financiran že zdaj in tudi ni predmet ustavne presoje.
Namesto izenačitve zdaj ministrstvo predlaga še manj javnih sredstev
Ministrstvo za šolstvo pod vodstvom dveh vidnih politikov Socialnih demokratov, dr. Jerneja Pikala in dr. Jerneja Štromajerja, pa se je odločilo, da ne sledi duhu odločbe ustavnega sodišča, da se pravice otrok v javno veljavnih programih osnovnošolskega izobraževanje, ne glede na to, ali jih izvaja državna ali zasebna šola, izenačijo.
Odločili so se namreč za črkobralsko interpretacijo besedila, in sicer, da ustavno sodišče zahteva izenačitev financiranja zgolj tistega dela javno veljavnega programa, ki je obvezen za otroke, torej obisk pri šolskih predmetih, ne pa tudi za financiranje razširjenega programa, ki pa za otroke ni obvezen, je pa obvezen za šole, ki izvajajo javno veljavni program. Te seveda morajo ponuditi tudi jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni pouk.
V praksi to pomeni, da bi namesto dosedanjega 85 % financiranja za šole obveznega javno veljavnega programa kot celote, ministrstvo to razbilo na za učence obvezni del, ki bi bil financiran 100 %, financiranje za učence neobveznega razširjenega dela (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ...) pa bi šolam v celoti ukinili. Ministrstvo trdi, da s tem sledi odločbi ustavnega sodišča, v praksi pa seveda to pomeni znižanje in ne izenačitve financiranja javno veljavnega programa med državnimi in zasebnimi šolami.
Zaostrujejo tudi pogoje za pridobitev javnih sredstev
Zaostreni so tudi pogoji za ustanavljanje zasebnih šol, ki se financirajo iz javnih sredstev - torej tiste, ki izvajajo in dobijo sofinanciran javno veljavni program. Še vedno za vse, tudi te, ostaja v veljavi, da jim ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.
Ključna zaostritev pogojev je, da imajo zasebne osnovne šole pravico financiranja iz javnih sredstev, če imajo vključena oziroma vpisana najmanj dva oddelka prvega razreda. Do sedaj je veljalo, da za začetek zadostuje le en oddelek, kar šoli omogoči, da začne z delovanjem. Zahteva po dveh oddelkih že na začetku je bila sicer zakonsko že prisotna med leti 1996 in 2008. V tem obdobju ni nastala nobena nova zasebna osnovna šola.
»Izobraževalni program iz prejšnjega odstavka pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz 2. člena tega zakona, da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard in da se programsko razlikuje od javno veljavnega izobraževalnega programa iz prvega odstavka 15. člena zakona tako, da bogati šolski prostor in staršem in dijakom omogoča možnost izbire.«.
Obenem po predlogu zakonskih sprememb vlada dobiva pravico, da sama določi merila, potrebna za izpolnjevanje zakonskih pogojev za vpis v razvid in za financiranje javno veljavnih programov. Ta merila konkretizira glede števila in starosti učencev oziroma dijakov na določenem območju, specifičnosti poselitve, razvojnih posebnosti območja in
možnosti izbire izobraževalnih programov na določenem območju.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
14 komentarjev
Mateja Kropec Šega
Zasebno šolajoči otroci so daleč najcenejši za državo. Pa če jim vse 100% financira. Ni poanta nagajanja v šparanju. Poanta je drugje. Poanta je v indoktrinaciji, ki se jo gre javna šola.
IgorP
Slovenski štor in Slovenec kremenit
Ne laži, ne kradi......... globoka vernika, brez napake........kot RKC.....nebeška vrata vaju čakajo, a kaj ko............?????????
Hribarjev Rafko
Pa ta kao minister nas ima za bebave. Baje je doktor. Iz česa pa? Morda iz božanja s koprivo? Le kaj je v njegovi lažnivi stranki SOCIALNEGA, in kaj DEMOKRATSKEGA???
Še pomnite, tovariši, kdo od vaših rdečih dedov je dejal,da je PRAVO NAMENJENO LE VAŠEMU LAŽJEMU VLADANJU?
Smo pač v dvokastnem sistemu:
- 1). Elita rdeče buržoazije
- 2). Brezpravna plebejska raja
MEFISTO
Verouk je treba takoj vrniti v javne šole, ker levičarji sploh ne vedo več, kaj je greh.
IgorP
Kremenček Ko bo katoliška cerkev začela upoštevati Dekalog(ne laži, ne kradi......), potem se oglasi s tako primitivno idejo!
MEFISTO
Ker se je Igor zadovoljil z nebeškim kraljestvom, ki ga je obljubil Bog vsem ubogim na duhu, ne privošči drugim levičarjem, da bi pri verouku spoznali dobrotljivost Boga Očeta, zato jih raje privoščljivo sili v večno pogubljenje. Predvsem pa, Slovenec kremenit ima vedno prav. V primeru dvoma velja trditev iz prejšnjega odstavka.
Alojzij Pezdir
Stranka SD (pod vodstvom mag. Dejana Židana) kot prva in najzvestejša dedinja zadrto nazadnjaške komunistične ideologije in politike, a tudi nekdanjega "družbenega" premoženja in udbo-partijskih kadrov nekdanje totalitarne KPJ/KPS oz. ZKJ/ZKS nikakor ne želi prepustiti niti najmanjše možnosti za ustavno zagotovljeno svobodno, kakovostno in demokratično konkurenco v šolstvu in zdravstvu ter rajši s svojimi neustavnimi in nedemokratičnimi diskriminatornimi politikami ter selektivnimi ukrepi le še krepi in dodatno utrjuje ideološko motivirano ter le na videz nerazrešljivo nasprotje med javnim in zasebnim v šolstvu in zdravstvu.
Posledica te ideološko, politično in socialno nazadnjaške in politično pristranske ter diskriminatorne politike (v prvi vrsti strank SD in Levice s podporo vladajoče "manjšinske" koalicije LMŠ, SMC, SAB in Desusa) so vedno daljše čakalne vrste in nenehno nižanje ravni zdravstvenega varstva v RS, pospeševanje socialne neenakosti državljanov RS tako v celotnem zdravstvenem kot tudi izobraževalnem sistemu in še posebej protiustavno kršenje ene temeljnih človekovih pravic do svobodne izbire poti do izobrazbe ter do zdravja.
Predlog ustavno zahtevane zakonske novele ministra dr. Jerneja Pikala je žaljiv in prezirljiv tako do Ustavnega sodišča RS, ki jasno in nedvoumno terja popolno odpravo diskriminacije pri izvajanju obveznega programa devetletke tako v javnem kot zasebnem šolstvu, do staršev otrok, ki so že štiri leta po uveljavitvi veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS še vedno protiustavno in protipravno diskriminirani in finančno oškodovani in do vseh državljanov v RS, ki jim je z vrha izvršilne veje oblasti (vlade RS) ponovno sporočeno, da naj bodo zadovoljni in pasivno sprijaznjeni z doseženo ravnijo praktične veljave temeljnih človekovih pravic in svoboščin, sicer jim bodo še te brezobzirno pristrigli in jih še dodatno prikrajšali za civilizacijske pravice ter jih za aktivno upiranje "presvetli oblasti" še dodatno finančno kaznovali.
STAJERKA2021
Se strinjam z Igorjem, zasebno je zasebno, in tisti, ki hočejo da otroci obiskujejo zasebno šolo (začetek elitizma), naj tudi le-to plačujejo iz SVOJEGA ŽEPA. Tako pa bi imeli radi zasebne šole in javno financiranje. Krinka za vlečenje državnega denarja.
Da ne bo pomote, denar se vleče na vseh možnih koncih, tako da to z zasebnim šolstvom ni presenečenje.
Imamo javni šolski sistem, dostopen prav vsem otrokom, in naj tudi tako ostane.
Plačajte si privatne "peskovnike" iz svojega žepa.
Franc2015
Šole, ki izvajajo javno veljavni program, so del javnega šolskega sistema, v katerem ta program izvajajo državne šole in zasebne šole, ki izpolnjujejo pogoje ministrstva. Slednje cenijo javno šolstvo, saj morajo same skrbeti za infrastrukturo, inevcicije in materjlane stroške, s čemer državi omogočajo več denarja za skrb za državne šole. V resnici je tako, da če bi imeli več zasebnih šol z javno veljavnim programom, bi bil sistem državnih šol lahko kvalitetnejši, s tem pa celotno javno šolstvo. Pa še otroci in starši bi imeli izbiro, ki ne bi bila pogojena s tem, ali so dovolj premožni, da si lahko privoščijo šolnine. A pri zgornji stvari v bistvu sploh ne gre za to. Gre za spoštovanje pravnega reda, ustave, oziroma pravne države. Oblast od ljudi zahteva, da se držijo zakonov, in če se ne, so sankcionirani - pač zato, da v državi ohranja nek red.. Sama pa se, iz ideološke zadrtosti, pravnega reda ne drži. Kakšen zgled je potem to? Mar to ne pomeni, da lahko vsak pač počne kar hoče, če se z nekim pravnim redom ne strinja?
STAJERKA2021
Kako zanimivo. Ko nekomu nekaj ustreza, se zgovarja na pravni red, ko pa ne, pa ga zlahka obide! Spet smo tam, kjer je "pravni red" samo za nekatere, ki imajo koristi od tega. Kakšen pravni red pa imamo v državi? Za premožne drugačnega, kot za tiste, ki denarja nimajo! Elitne privatne šola pa spet samo za peščico otrok, ki mogoče niti niso tako bistri, so pa iz pravega "hlevčka"! Kasneje pa bodo mahali z izobrazbo "zasebnega šolstva", posledično pa tudi z boljšimi zaposlitvami, ki jih tudi ne bo za tiste iz javnega šolstva. In vse za "naš" denar!
IgorP
Zasebno je zasebno in tako naj tudi ostane!!!!! Ma kašne javne programe v zasebne šole, to je samo krinka za vlečenje javnega denarja! Zasebna šola naj ima svoje programe pa bomo videli kakšne kadre bodo izobrazili??????
AlojzZ
Gospod Igor, kaj pravite, da je najbolje referendum o tem? Naj ljudstvo odloči?
MEFISTO
Dzi nu nje ja, pojdi kdaj k maši in vrzi kaj v pušico in ne v "puščico"!
MEFISTO
To o nedostopnosti katoliških in drugih zasebnih šol za revne enostavno ne more biti res!
Mar ni Tonin pojasnil, namesto da bi prispeval podpise za ustavno obtožbo, da se je vse dogovoril s Šarcem in da bo financiranje zasebnih šol ustrezno rešeno.
Zdaj pa ne vem, ali se Tonin laže in hvali za dnevnopolitične potrebe, kar ne bi pričakoval od krščanskega socialista, ali pa so ga Šarčevi znova nategnili kot že večkrat doslej.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.