V Iraku ubiti zaradi vere: zgodba o katoliškem duhovniku in treh njegovih spremljevalcih

Uredništvo
0

Ko je bil brat Ragheed Aziz Ganni soočen z oboroženimi moškimi, po tem, ko je na svoji kaldejski katoliški župniji v Mosulu obhajal nedeljsko sv. mašo, so ga vprašali, zakaj je še vedno tam in zakaj ni zaprl cerkve kot so zahtevali.

“Kako lahko zaprem Božjo hišo?” je odgovoril, tik preden je bil ubit s strelom, skupaj s tremi prijatelji in diakoni na župniji: Waheedom, Ghasanom in Basmanom.

Njegova zgodba je sedaj, deset let po njegovi smrti, opisana v knjigi, o čemer pišejo na Catholic News Agency.

Želel je služiti v Iraku

Iraški duhovnik se je rodil leta 1972 na planoti Ninive. Brat Ganni se je v Rim preselil leta 1996, kjer je študiral na Papeški univerzi Svetega Tomaža Akvinskega.

Leta 2003 se je kljub vojni po ameriški invaziji in preganjanju kristjanov odločil, da se vrne v Irak. Na župniji v Mosulu je služil do smrti, 3. junija 2007.

Deset let po njegovi smrti je njegov prijatelj duhovnik, brat Rebwar Basa, napisal knjigo o njegovem življenju in smrti ter o trenutnih razmerah, v katerih živijo kristjani v Iraku. Knjigo o duhovniku znotraj Islamske države je predstavil tudi CNN-u.

Zgled za pričevanje sredi konflikta in nasilja

Mučeništvo in pričevanje brata Gannija je, kot je dejal, “zelo pomembno za celotno Cerkev, posebej še za Iraško.”

“On je zgled za vse nas, da vztrajamo in pričujemo za evangelij tudi sredi konflikta in nasilja, kakršnega imamo v Iraku. Takšno pričevanje potrebujemo, da bi obnovili Irak za življenje v miru in enotnosti.«

Baian Adam Balla, žena Waheeda Hanna Isho’a, ki je bil ubit z bratom Gannijem, je ena izmed tistih, ki so bili priča dogodku mučeništva. V intervjuju, objavljenem v knjigi, je opisala, kako so bili napadeni.

Vožnjo od nedeljske evharistične daritve v cerkvi sv. Duha v Mosulu so prekinili zamaskirani moški z mitraljezi v rokah, ki so vsem dejali, naj gredo iz avta in dajo roke na glavo.

“Potem so nas spustili in vzeli avto. Začela sem vpiti. Tam je bil nek mesar. Bil je musliman. Vzeli so avto in ga ugrabili. Na nas kristjane pa so streljali, njih so ubili,” je pripovedovala Baian.

“To ima svoj učinek. Ne učinek na našo vero, ampak učinek na nas, ker nismo mogli v cerkev … ker nismo mogli tako naprej …. Kako lahko živimo v teh razmerah? Kaj hočejo od nas? Kaj smo storili?” se je spraševala.

Slutil je, da se bo nekaj zgodilo

Pred tem je bilo tam okrog 10 različnih napadov na cerkve, a brez žrtev. Toda za brata Gannija se je zdelo kot da bi slutil, da se bo zgodilo nekaj hudega.

Na dan njegove smrti je po srečanju z nekaterimi mladimi možmi šel podaljšati svojo osebno izkaznico, obiskal svojo mater in očeta ter jima izročil svojo najnovejšo fotografijo.

Kot se spominjata starša je ob tem dejal, da je fotografija za njegov pogreb, da jima zanjo ne bo potrebno poskrbeti.

Mati se spomni, da ji je dejal: “Mama, če umrem sedaj ali čez 10 let, v vsakem primeru je smrt. Če mi z nožem prerežejo vrat, bo sprva hudo bolelo, nato pa ne bom čutil ničesar več.”

Vprašala ga je: “Torej so ti grozili!” in odgovoril je: “Grozili so vsej Cerkvi, ali so tudi meni osebno?” Bil je nasmejan, a na vprašanje ni odgovoril, je dejala..

Razmere “slabše kot pekel”

Brat Ganni je razmere v Iraku ob petih letih svojega služenja tam opisal kot “slabše kot pekel,” je dejal pisec knjige brat Basa.

“Sedaj so razmere za vse manjšine, vključno s kristjani, zaradi invazije Islamske države še slabše,” je dejal.

Dodal je, da bi morali biti ljudje zelo previdni pri razlikovanju med muslimani in neko ideologijo, ki ne tolerira drugih religij. Tu ideologijo “je treba zavrniti” in muslimane opogumiti, da žrtve te ideologije ne postanejo sami.

Rešitev je v spoštovanju človekovih pravic in človekove svobode, ki je produkt prave religije »ne pa propaganda, ki nam jo ponujajo teroristi in fundamentalisti.« je dejal.

Rešitev v spoštovanju človekovih pravic

Kot je dejal si želi, da bi vlada prepoznala in priznala človekove pravice Iračanov, še posebej manjšin. Prav tako si je zaželel, da islam ne bi bila uradna vera.

Iraška ustava namreč postavlja islam za uradno religijo in temelj državne zakonodaje. Dodaja, da noben zakon ne sme nasprotovati vzpostavljenim islamskim določilom, principom in demokraciji ali pravicam in temeljnim svoboščinam iz ustave.

Ob zagotavljanju islamske identitete pa hkrati zagotavlja “polne pravice do verske svobode in prakticiranja vere vseh posameznikov, kot so kristjani, Jazidi in drugi.” Kljub temu pa dejstvo, da je islam uradna religija, fundamentalistom daje podlago, da se čutijo drugim nadrejeni.

Brat Basa upa, da bodo Združeni narodi, Evropa in ves svet pomagali Iraku premagati sedanje delitve ter se osredotočiti na človekovo dostojanstvo in pravice vseh državljanov.

“Ker kadar te pravice obstajajo – verska svoboda in druge vrste svoboščin – lahko živi svojo vero kot si želi in da lahko živimo v miru,” je dejal. “To bi bilo veliko bogastvo za Irak, za celotno regijo in za ves svet.”

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime