Pohodništvo je ena najbolj priljubljenih prostočasnih dejavnosti Slovencev, lepote slovenskih gora pa privabljajo tudi množico turistov.
Po ocenah Planinske zveze Slovenije se v naše gore letno odpravi več kot 1,4 milijona obiskovalcev. Glede na raziskavo, ki so jo na Fakulteti za šport izvedli pred nekaj leti, planinari okrog 400 tisoč Slovencev.
Pa sploh znamo poskrbeti za varnost v gorah ali se brez premisleka, v natikačih in z vero, da bomo že zmogli odpravimo proti Triglavu?
“Neizkušenost, neprimerna obutev, neznanje uporabe opreme, precenjevanje lastnih sposobnosti … so nekateri od številnih dejavnikov, ki posameznika pogosto pripeljejo v brezizhoden položaj,” je na trenutne razmere v gorskem svetu in neustrezno pripravo na turo opozoril strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Matjaž Šerkezi. Opozoril je tudi na pasti družabnih omrežij, ki brez ustreznega premisleka in znanja privabijo v gore tudi premalo izkušene.
V gore samo obvezno primerno pripravljeni
Na Planinski zvezi poudarjajo, da je pred odhodom v gore dobro prebrati Nasvete za varnejši obisk gora, v času poletne planinske sezone pa je še posebej pomembna zaščita pred soncem s sončno kremo in sončnimi očali. Obiskovalci gora naj uporabljajo tudi pokrivalo in na pohodih poskrbijo za zadostno količino brezalkoholne tekočine. Planinci naj se na pot odpravijo dovolj zgodaj, da se izognejo poletni vročini in popoldanskim nevihtam.
Pred turo naj se vsak obiskovalec gora vpraša o svoji psihofizični pripravljenosti in primernosti izbrane poti, poskrbi za ustrezna oblačila, ki ga bodo zaščitila pred morebitnim vetrom, mrazom in padavinami, ter preveri vremensko napoved in odprtost planinskih koč. Marsikomu pa lahko prav pride tudi mobilna aplikacija Gorski vodnik.
“Zelo se trudimo vsakemu turistu, ki pride k nam pojasniti, da se na Triglav ne sme v natikačih. Turistom povemo, kako naj se oblečejo in predvsem, kako naj se obujejo.
Veliko jih misli, da so prišli na morje. Spodbujamo jih, da kupijo planinsko karto in ne gredo v gore le s panoramsko karto. A žal nas ljudje pogosto ne poslušajo,” nam razlaga uslužbenka Turističnega društva Bohinj. Ob neprimerni pripravi in neupoštevanju priporočil namreč prehitro lahko pride do nesreče.
Najpogostejši razlogi za nesreče: malomarnost, precenjevanje sposobnosti, napačna opremljenost …
»V primerjavi z letom 2015 je število nesreč nekoliko manjše, saj letos beležimo 95 posameznih primerov, medtem ko smo jih v letu 2015 v istem obdobju osem več.
Še vedno je zaskrbljujoče število mrtvih, saj smo v letu 2016 iz gora pripeljali že 10 posameznikov, med njimi tudi nekaj primerov samomorov,« je statistiko reševanja iz začetka junija v gorah predstavil predsednik GRZS Igor Potočnik.
Gorski reševalci so letos največkrat, kar 156-krat pomagali državljanom Slovenije, s sedemnajstimi reševanji sledijo Nemci, z devetimi Hrvati in Poljaki.
Reševanj je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani manj. Najpogostejši vzrok vzrok nesreč v naših gorah je zdrs, ključno vlogo pa odigra slaba priprava na turo vključno s precenjevanjem lastnih sposobnosti, malomarnostjo, neupoštevanjem pravil hoje, objestnostjo ter nepravilno oz. pomanjkljivo opremljenostjo.
Število reševanj v letu 2015 pa si lahko ogledate v tabeli na desni.
V Sloveniji reševanje plačamo davkoplačevalci, v tujini ponesrečenec
Gorska reševalna zveza deluje kot prostovoljna humanitarna organizacija, zato reševalci niso plačani. Poleg reševalcev na terenu je nepogrešljiva tudi pomoč helikopterja policije in Slovenske vojske. Za gorsko reševanje v Sloveniji razen v res redkih primerih računa ne izstavljamo. Plačamo ga davkoplačevalci.
V tujini se stroški reševanja običajno krijejo iz osebnih zavarovanj ponesrečenca ali skupinskih zavarovanj, če gre za člana kluba.
Tuje zavarovalnice tako lahko v primeru zlorabe, kot so vinjenost, lahkomiselnost in neprimerna opremljenost, plačilo zavrnejo, ponesrečenec pa ga mora kriti sam.
Gornik bi moral vplačati premijo za primer nesreče v gorah, tako da bi stroške poravnala zavarovalnica. Če tega ni, bi moral poškodovanec stroške utrpeti sam. Gre za odgovornost ravnanja.