V Evropi mladi volili bolj zeleno in manj konservativno. Pri nas ravno obratno

Uredništvo
7

Rezultate evropskih volitev smo videli, a skupni izid zagotovo ne pokaže celotne slike. Mnogi analitiki se še tedne po končanih volitvah ukvarjajo z analizami volitev. Tako so na spletni strani Europe elect analizirali, kako so glasovali različni Evropejci glede na starost.

Kako so torej volili mladi in kako najstarejši? Bi, če bi lahko volili le mlajši od 50 let, še zmagala Evropska ljudska stranka? Analitiki so ugotovili, da s starostjo  glasovi za Evropsko ljudsko stranko in evropske konzervativce ECR naraščajo. Zeleni in levica GUE/NGL pa sta politični skupini, ki sta najbolj  popularni med mladimi.

Vse si lahko preberete v nadaljevanju, obenem pa tudi analizo slovenskih volivcev in njihovih glasov glede na starost.

EPP tako najmanj glasov dobi ravno med najmlajšimi, torej volivci do 30 let, kjer odstotek Evropske ljudske stranke pade celo pod 20. EPP pa je nato zmagovalka v vsaki starostni skupini starejši od 30 let. Pri volivcih stareješih od 70 let pa odstotek za Evropsko ljudsko stranko zrase celo nad 30.

Socialisti so najbolj popularna politična skupina med volivci, ki so mlajši od 30 let. Bolj kot med volivci v srednji starostni skupini, so popularni med tistimi volivci, ki so prvič volili in tudi med tistimi, ki so starejši. Pri socialistih so opazne tudi velike razlike med državami, saj sta nemška SPD in španski PSOE bolj popularna med starejšimi volivci, medtem ko je laburistična stranka v Veliki Britaniji bolj popularna med mladimi.

Liberalna ALDE je v vseh starostnih skupinah približno enako močna, zato analitiki špekulirajo, da so mladi volivci navdušeni nad pro-evropskostjo politične skupine in njenimi socialno-liberalnimi pogledi, starejši pa zadovoljni z liberalnim pogledom na redistribucijo bogastva.

Zeleni so šele šesta politična skupina pri starejših volivcih od 60. let, peta med volivci med 35 in 60, četrta med 25 in 35, in tretja pri volivcih pod 25 let. Medtem ko kar 16% volivcev med strarostjo 18 in 25 voli za Zelene, je ta procent pri starejših od 70 let le 4%.

Radikalni desničarji ENF/EAPN so eno največjih presenečenj med vsemi starostnimi skupinami. Podpora med volivci do 35 let se za radikalne desničarje podvoji, od 35 do 60 ostane stabilna, po 60 letu pa pade na 8%.

KonservativcI ECR so najbolj popularni med starimi volivci, saj v starostni skupini pod 35 let dobijo le 5%, v starostni skupini nad 65 let pa njihova podpora naraste nad 10%.

Klik za povečavo (vir posnetka: https://europeelects.eu

Kako je v Sloveniji?

Kot kažejo podatki Državne volilne komisije, je v Sloveniji na evropskih volitvah s starostjo naraščalo tudi zanimanje volivcev. Med udeleženci volitev je bilo kar 48 odstotkov starejših od 60 let, 26 odstotkov je bilo starih med 46 in 60 let, 16 odstotkov pa od 31 in 45 let. Skupina volivcev, stara med 18 in 30 let, predstavlja le deset odstotkov vseh, ki so oddali svoj glas.

Volilna udeležba v tej starostni skupini je bila tako le 17,57-odstotna, le malo višja pa je bila med starimi od 31 do 45 let (17,76 odstotka). Nekoliko več zanimanja za evropske volitve je bilo med volivci v starostni skupini od 46 do 60 let, medtem ko je bila udeležba med starejšimi 41,45-odsotna.

vir: sta

Kakšno bi bilo razmerje sedežev po brexitu?

Glede na predikcije je pričakovati, da bi brexit najbolj prizadel liberalce, saj bi skupina ALDE po brexitu izgubila kar 11 sedežev, socialisti bi jih izgubili 5, zeleni 6, radikalna levica 1. Največ pa bi pridobili v EPP in v radikalni desnici, oboji po 4 mesta. V spodnjem grafu je izris parlamenta po brexitu.

7 KOMENTARJI

  1. Mladim v šoli ne položijo v srce nobenega DOMOLJUBJA. Zato jih ne zanima niti domovina in ne VOLITVE. Zato je tako majhna udeležba.

    Moja pok. mama je šla na volitve še po 90 letu. Dejala je:” Moram poskrbeti, da bodo Slovenijo vodili sposobni in modri ljudje”.

    Naša RTV pa gleda le na to, da promovira LEVICO, o sposobnih in modrih ljudeh, pa ljudje nimajo prilike kaj dosti slišati. In tako ostanejo potem doma.

  2. Če se evropskih volitev udeleži manj volivcev od tretjine vseh volilnih upravičencev v RS, volilni rezultati zagotovo niso dovolj legitimni in tudi vse omenjene “post festum” sociološke interpretacije niso posebej utemeljene in prepričljive.
    Če pa prištejemo h gornjim manipulacijam na nizkih vzorcih še neuradna razmerja znotraj izvoljenih evro-poslancev na t. i. desni, moremo o legitimnosti dvomiti še bolj. Zagotovo ni naključje, da se je poslanka NSi Ljudmila Novak edina z desne sredine prostovoljno in servilno udeležila sprejema in domnevne “inštruktaže” evroposlancev pri premieru Vlade RS in prvaku LMŠ Marjanu Šarcu, medtem ko so se ostali trije slovenski poslanci desno-sredinskih strank SDS-SLS disciplinirano udeležili izobraževanja izvoljenih poslancev Evropske ljudske stranke v Španiji. Očitno se bo nerazumevanje, nezaupanje, nesodelovanje in mestoma celo sovraštvo med evroposlanko NSi in poslanci SDS-SLS v klubu ELS le še nadaljevalo in nemara celo stopnjevalo, kar zagotovo lahko koristi le politični konkurenci ELS v evropskem parlamentu in v RS.
    Koliko politične in demokratične enotnosti bodo v praksi izkazali in potrjevali ostali trije izvoljeni evroposlanci v klubu ELS iz RS, pa bomo lahko spremljali skozi ves prihodnji mandat.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime