V drugih krogih lokalnih volitev preobrati in tesni izidi sploh niso redki

Blaž Čermelj
3

Hitro se bliža drugi krog letošnjih lokalnih volitev. Ti so vedno prinašali tudi tesne in presenetljive izide. Toda do zaprtja volišč v nedeljo ob devetnajstih zadnjega pustimo ob strani. Nedvomno bo tudi letos zanimivo. Vsaj tako, kot je bilo leta prej.

Od leta 2006 so drugi krogi županskih volitev prinesli številne presenetljive izide. Marsikdaj je šlo zelo na tesno. Tako tesno, da je obstajala možnost, da se zmagovalec županskih volitev izžreba. No, to se v Sloveniji še ni zgodilo.

Bi pa v številnih občinah lahko volivce, ki bi jih potrebovali za spremembo izida, prešteli na prste ene roke. Najmanjša razlika je znašala dva glasova. Prav tako velika prednost po prvem krogu ne pomeni zmage v drugem.

Večkrat je kandidat, ki je po prvem krogu prepričljivo vodil, v drugem krogu prav tako prepričljivo – izgubil.

Lokalne volitve mnogokrat pomenijo možnost uspešne politične kariere. Tudi sedanji predsednik Marjan Šarec je takšen primer. Pisalo se leto 2010. V Kamniku so se na volitvah med drugim pomerili Brane Golubovič, Marjan Šarec, Matej Tonin in Julijana Bizjak Mlakar. Kandidati so danes poznani širši slovenski javnosti, saj so bili oziroma so poslanec, predsednik vlade, poslanec in predsednik stranke, ministrica za kulturo.

V prvem krogu volitev so zbrali 32,60 %, 25,78 %, 22,75 % in 10, 35 % glasov. V prvem krogu je Šarcu uspelo prehiteti Tonina, v drugem pa še vodilnega Goluboviča. Nekoč nasprotnika sta danes zaveznika v Stranki Marjana Šarca – Šarec predsednik vlade, Golubović pa vodja poslanske skupine. Ostalo je zgodovina, toda iz časovne distance se lahko vprašamo, če bi porazu Šarca pred osmimi leti v Kamniku sledila takšna politična kariera.

Ni redko, da se sanje o uspešni politični karieri zaključujejo že v prvem krogu županskih volitev. Ta se tako zaključi, še preden se je dejansko sploh začela.

Osupljivi preobrati

Kandidat, ki nagovarja podobno skupino volivcev, je mnogokrat za vas večja nevarnost kot nekdo iz drugega političnega pola. Leta 2010 so se v Novi Gorici v prvem krogu pomerili Darinka Kozinc (SD; 25,40 %; 3297 glasov), Matej Arčon (LDS; 18,61 %, 2416 glasov) in Črtomir Špacapan (ZARES; 17,53 %; 2276 glasov). Na koncu je prepričljivo zmagal Matej Arčon s 64,11 % glasov. Njegova protikandidatka v drugem krogu ni pridobila večjega števila volivcev, ostala je pri podobnem številu in bi volitve z gotovostjo izgubila tudi proti tretjeuvrščenemu kandidatu.

V takšnih primerih ne pomaga tudi, če je kandidat v prvem krogu prejel več kot 40 % glasov. Takšen primer se je zgodil leta 2006 v občini Hoče – Slivnica. Po prvem krogu je vodil Anton Obreht, zbral je 42,31 % glasov, protikandidat Jožef Merkuš, pa 21,06 % glasov. Polovico manj. Kljub temu je v drugem krogu tesno zmagal, saj je zbral 50,29 % glasov oziroma 30 glasov več.

V praksi je županov, ki na volitvah zmagajo po preobratu, kar veliko. Na zadnjih treh volitvah je bil delež najvišji leta 2010. Takrat v kar 31 odstotkih primerov ni zmagal kandidat, ki je vodil po prvem krogu. Delež je bil najvišji na Primorskem, kjer se je to zgodilo v kar 7 od 13 občin. Leta 2014 je bil ta delež nekoliko nižji, znašal je 28 %, najnižji pa je bil leta 2006, 24 %. Vsekakor po dobljenem prvem krogu ni čas za počitek, saj se lahko kandidatu hitro maščuje.

Tesni izidi

V prej omenjeni občini Hoče – Slivnica je razlika znašala zgolj 30 glasov. V praksi izidi med protikandidatoma, manjši od enega odstotka, tako niso redki.

Leta 2006 je bilo najtesneje v Izoli, kjer je na koncu Tomislav Klokočovnik pred Bredo Pečan zmagal za pičlih 6 glasov. V Škofji Loki pa je Igor Draksler pred Dušanom Krajnikom zmagal za 16 glasov.

Še tesnejši izidi so bili leta 2010. V občini Mirna Peč sta zmagovalca Zvonka Laha in poraženca Leopolda Pungerčarja ločila le dva glasova. Zelo tesno je bilo tudi v Trbovljah. Tudi v velikem mestu so razlike lahko zelo majhne. Župan je postal Vili Treven. Prednost pred Mitjem Rozino pa minimalnih 6 glasov.

Prav tako tesno kot v Mirni Peči je bilo leta 2014 v občini Postojna. Igor Marentič je v drugem krogu Jerneja Verbiča premagal za dva glasova. Njegovih 44,09 % v prvem krogu ni bila dovolj velika prednost. Marentiču je 29, 22 % uspelo povišati na 50,02 %, kar je v odstotkih najmanjša razlika med kandidatoma na vseh županskih volitvah v samostojni Sloveniji.

Tesno, vendar ne tako močno pa je bilo tisto leto tudi v občini Sveti Jurij ob Ščavnici in Ilirski Bistrici. Miroslav Petrovič in Emil Rojc sta zmagala s prednostjo šestih oziroma devetih glasov.

Primera, ko bi oba kandidata na volitvah prejela enako število glasov, torej še ni bilo. A zakonodajalec je predpostavljal tudi to možnost. V tem primeru bi zmagovalca odločil žreb. Morda se to zgodi letos. Bo pa tudi brez tega zanimivih zgodb o zmagovalcih in poražencih v nedeljo ob sedmih zvečer zagotovo veliko.

3 KOMENTARJI

  1. Ker ste že omenili Zvonka Laha, moram reči, da je Bog neskončno pravičen.

    Od SDS je zaradi precenjevanja lastnega lika in dela, prebegnil k Novi Sloveniji, od tam pa se je reševal k Čušu, kjer sta skupaj pogrnila..

  2. Sprejemam stave, da bo danes v Mariboru zmagal Kangler, v Kopru Popovič, v Ljutomeru pa kljub podpori NSi in SLS ne bo slavil Karba.

    Najbolj vroče pa bo v Kamniku, kjer se bosta pomerila Šarčev varovanec in Toninov svak.

    Nekateri pravijo, da je to le ravs znotraj koalicije.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime