V čem se rezultati prve letošnje ankete razlikujejo od prve lanske in kaj je Janša želel sporočiti v oddaji Politično
POSLUŠAJ ČLANEK
Časnik Delo je, s pomočjo agencije Mediana, tradicionalno objavil prvo mesečno javnomnenjsko raziskavo. V minulem letu in pol od volitev se je močno vzpela LMŠ, SDS ohranja podporo med petino in četrtino opredeljenih, SD in Levica si podajata volivce, NSi pridobiva, SAB in SMC izgubljata, DeSUS je na meji praga.
V oddaji Politično pa je prvak največje opozicijske stranke, Janez Janša, nekoliko korigiral svoje stališče do sestave "prehodne vlade". Če je še pred časom dejal, da SDS ni nikoli začasna rešitev, pa zdaj govori o dilemi ali vendarle ne bi bilo smiselno sestaviti "vlade za preprečevanje škode".
Agencija Mediana je za časnik Delo med 3. in 9. januarjem 723 anketirancev povprašala o tem, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile volitve minulo nedeljo. Največ se jih je opredelilo za LMŠ (14 %) in SDS (13,3 %), nato pa za Levico (7 %), NSi (6,9 %), SD (6 %), SNS (3,3 %), DeSUS (3 %), SAB (2 %), SMC (1,7 %) Zeleni Slovenije (1,3 %) in SLS (1,2 %).
Četrtina vprašanih je neopredeljenih, desetina jih ne bi volila nobene stranke. Anketiranci so delo vlade ocenili s povprečno oceno 2,79 %.
Če izpostavimo le odločitve opredeljenih volivcev in jih primerjamo z volilnim rezultatom ter njihovimi stališči v Delovi lanski januarski anketi, dobimo spodnji graf.
Kot je razvidno, je podpora zmagovalki zadnjih volitev razmeroma stabilna, medtem ko se je stranki LMŠ močno dvignila. Ankete zadnjih mesecev sicer kažejo na stagnacijo LMŠ okrog 20 odstotkov opredeljenih, oziroma tudi že manjše padanje.
SD in Levica si več kot očitno izmenjujeta del volivcev znotraj skupne trdo-socialistične baze, ki znaša okrog 20 % opredeljenih volivcev. Podpora NSi se giblje med 7 in 12 odstotki opredeljenih volivcev z rahlim trendom navzgor, kar kaže, da krščanski demokrati z novo strategijo počasi vendarle pridobivajo podporo.
Drugo dve levo-liberalni stranki, SMC in SAB sta v trendu padanja in daleč pod parlamentarnim pragom, čeprav se SMC pod Počivalškom vendarle nekoliko pobira. SNS je stabilna kanček nad parlamentarnim pragom, podpora DeSUSu se vrti okrog parlamentarnega praga in je v zadnji raziskavi nekoliko višja kot sicer.
Ta koalicija je na nek način klinično mrtva že od začetka. Rezerve med neopredeljenimi volivci je približno 25 odstotkov, kar je nekoliko več kot pred letom dni, ko se je gibalo med 16 in 21 odstotki. Ocena dela vlade pa je s 3,09 januarja lani, padla na 2,79 %.
Vladna koalicija je sicer zbrala tesno večino za izvolitev Angelike Mlinar na mesto ministrice za kohezijo (43:42 ob odsotnosti poslanca SDS Andreja Širclja), vendar je razmerje sil pokazalo, da je po novem vsaj še za en, če ne za dva glasova oddaljena od absolutne večine 46 glasov.
Slednje nakazuje, da bi znotraj parlamenta, v izogib predčasnim volitvam prav lahko nastala kakšna nova večina, ki bi presegla domet Šarčeve vlade.
Prav o slednjem je Tanja Gobec spraševala predsednika SDS, Janeza Janšo v nedeljski oddaji Politično na TV Slovenija.
Janša je v oddaji ocenil, da v tej sestavi parlamenta neke zelo razvojne koalicije ni možno sestaviti. "Mogoče je možno sestavit nekaj boljšega, da se ne prepreči škoda in ne zapravi vseh priložnosti, ki jih Slovenija še vedno ima," je dejal. Ali pa je nekdo dovolj ambiciozen, poskusi sestavit neko vlado, ki v Sloveniji običajno traja kakšno leto, pa se bo po njegovih besedah pokazalo v naslednjih tednih.
Za svojo stranko je dejal, da se zavedajo, da "nekaj trdnega ni možno sestaviti". Je pa pred njimi in drugimi strankami odločitev "ali bomo preprečevali škodo ali pa bomo vsi trezno razmislili, če vendarle ni prišlo do trenutka, ko bi bile potrebne predčasne volitve."
V oddaji Politično pa je prvak največje opozicijske stranke, Janez Janša, nekoliko korigiral svoje stališče do sestave "prehodne vlade". Če je še pred časom dejal, da SDS ni nikoli začasna rešitev, pa zdaj govori o dilemi ali vendarle ne bi bilo smiselno sestaviti "vlade za preprečevanje škode".
Agencija Mediana je za časnik Delo med 3. in 9. januarjem 723 anketirancev povprašala o tem, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile volitve minulo nedeljo. Največ se jih je opredelilo za LMŠ (14 %) in SDS (13,3 %), nato pa za Levico (7 %), NSi (6,9 %), SD (6 %), SNS (3,3 %), DeSUS (3 %), SAB (2 %), SMC (1,7 %) Zeleni Slovenije (1,3 %) in SLS (1,2 %).
Četrtina vprašanih je neopredeljenih, desetina jih ne bi volila nobene stranke. Anketiranci so delo vlade ocenili s povprečno oceno 2,79 %.
Če izpostavimo le odločitve opredeljenih volivcev in jih primerjamo z volilnim rezultatom ter njihovimi stališči v Delovi lanski januarski anketi, dobimo spodnji graf.
Kot je razvidno, je podpora zmagovalki zadnjih volitev razmeroma stabilna, medtem ko se je stranki LMŠ močno dvignila. Ankete zadnjih mesecev sicer kažejo na stagnacijo LMŠ okrog 20 odstotkov opredeljenih, oziroma tudi že manjše padanje.
SD in Levica si več kot očitno izmenjujeta del volivcev znotraj skupne trdo-socialistične baze, ki znaša okrog 20 % opredeljenih volivcev. Podpora NSi se giblje med 7 in 12 odstotki opredeljenih volivcev z rahlim trendom navzgor, kar kaže, da krščanski demokrati z novo strategijo počasi vendarle pridobivajo podporo.
Drugo dve levo-liberalni stranki, SMC in SAB sta v trendu padanja in daleč pod parlamentarnim pragom, čeprav se SMC pod Počivalškom vendarle nekoliko pobira. SNS je stabilna kanček nad parlamentarnim pragom, podpora DeSUSu se vrti okrog parlamentarnega praga in je v zadnji raziskavi nekoliko višja kot sicer.
Ta koalicija je na nek način klinično mrtva že od začetka. Rezerve med neopredeljenimi volivci je približno 25 odstotkov, kar je nekoliko več kot pred letom dni, ko se je gibalo med 16 in 21 odstotki. Ocena dela vlade pa je s 3,09 januarja lani, padla na 2,79 %.
Nova "protiškodna" koalicija?
Vladna koalicija je sicer zbrala tesno večino za izvolitev Angelike Mlinar na mesto ministrice za kohezijo (43:42 ob odsotnosti poslanca SDS Andreja Širclja), vendar je razmerje sil pokazalo, da je po novem vsaj še za en, če ne za dva glasova oddaljena od absolutne večine 46 glasov.
Slednje nakazuje, da bi znotraj parlamenta, v izogib predčasnim volitvam prav lahko nastala kakšna nova večina, ki bi presegla domet Šarčeve vlade.
Prav o slednjem je Tanja Gobec spraševala predsednika SDS, Janeza Janšo v nedeljski oddaji Politično na TV Slovenija.
Janša je v oddaji ocenil, da v tej sestavi parlamenta neke zelo razvojne koalicije ni možno sestaviti. "Mogoče je možno sestavit nekaj boljšega, da se ne prepreči škoda in ne zapravi vseh priložnosti, ki jih Slovenija še vedno ima," je dejal. Ali pa je nekdo dovolj ambiciozen, poskusi sestavit neko vlado, ki v Sloveniji običajno traja kakšno leto, pa se bo po njegovih besedah pokazalo v naslednjih tednih.
Za svojo stranko je dejal, da se zavedajo, da "nekaj trdnega ni možno sestaviti". Je pa pred njimi in drugimi strankami odločitev "ali bomo preprečevali škodo ali pa bomo vsi trezno razmislili, če vendarle ni prišlo do trenutka, ko bi bile potrebne predčasne volitve."
Janez Janša v Politično: "Umetnega dihanja, ki je tej vladi zagotavljala Levica, ni več. Gre za politično truplo, ki se ohlaja, hitrost tega ohlajanja pa je odvisna predvsem od cenika Zmaga Jelinčiča, ki to koalicijo ohranja pri življenju."
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
8 komentarjev
Alojzij Pezdir
Če je Šarčeva vlada "politično truplo, ki se ohlaja", potem je "truplo" tudi volilno telo v RS, ki se na "mrtvo-udnost" aktualne manjšinske vlade in vladajoče koalicije ne odziva in tudi samo pasivno čaka na skupno politično "ohlajanje" ter "razpadanje".
Diagnoza prvaka največje opozicijske stranke SDS je kirurško ostra in natančna, a brez ponujanja odrešilnega "zdravila" oz. obetavne "rešitve" za "omrtvičeno" volilno "telo".
Predčasne volitve po ustavno in demokratično spornem sorazmernem volilnem sistemu ne bi prinesle nikakršnih pomembnejših sprememb v veljavnih razmerjih političnih sil, za nameček pa bi zaradi neustavnosti aktualnega volilnega sistema ter nelegalnosti in nelegitimnosti novoizvoljene zakonodajne oblasti omogočile oz. terjale še ustavno razveljavitev rezultatov neustavnih volitev, razpustitev parlamenta in na široko razprle ustavno-vladno krizo v RS.
Kot je videti, prvaku največje opozicijske stranke "ne diši" možnost nujne vsaj minimalne ustavno še dopustne spremembe sorazmernega volilnega sistema v smeri pravice volivcev do preizkušenega prednostnega glasu po zgledu volitev v evropski parlament, saj očitno ne želi izpustiti iz svojih rok prvaka SDS ključnega vpliva na izbiro ter postavljanje kandidatov svoje stranke v izvojljivih volilnih okrajih ter s tem na še nadaljnje in dodatno politično "betoniranje" oblasti strankokracije namesto resnične in ustavno korektno uresničene ljudske demokracije.
Edini, ki se v naši državi zaveda nevarnosti ustavne krize kot posledice neustavnega sorazmernega volilnega sistema, je Predsednik RS Borut Pahor kot edini neposredno izvoljeni in neoporečni, legalni in legitimni državni funkcionar ter zakoniti predstavnik in zastopnik vseh volivcev v RS.
Žal vsa njegova politična jasnovidnost in državniška modrost, s katero skuša dejavno vplivati na nujne ustavne in demokratične popravke in spremembe veljavnega sorazmernega volilnega sistema, ne obeta pozitivnega rezultata, če bo med prvaki in poslanci parlamentarnih strank prevladala egoistična pri-stran(kar)ska kratkovidnost in omejenost ter celo osebni karierizem in pohlep posameznikov.
veteranka
Agencija Mediana je za časnik Delo med 3. in 9. januarjem 723 anketirancev povprašala o tem, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile volitve minulo nedeljo. Največ se jih je opredelilo za LMŠ (14 %) in SDS (13,3 %), nato pa za Levico (7 %), NSi (6,9 %), SD (6 %), SNS (3,3 %), DeSUS (3 %), SAB (2 %), SMC (1,7 %) Zeleni Slovenije (1,3 %) in SLS (1,2 %).
Če bi se to zgodilo, da bi na volitvah izpadli vsi, ki bi imeli manj kot 4%, ( po napovedi te ankete ), bi bila Slovenija REŠENA !!!
rx170
Nobenih reform ne rabimo, ker bo od njih samo škoda.
Najboljše so vlade, ki ne delajo ničesar.
MEFISTO
Torej imamo dobro vlado. Če ne bi še zapravljala tja v en dan, bi bila pa že skoraj idealna.
MEFISTO
Levičarji, ste sinoči gledali in poslušali pravega državnika in politika, kakršen je Janša?
Miren, prevdaren, samozavesten in zaupanja vreden
Docela nekaj drugega kot karikatura od aktualnega premierja.,
Hribarjev Rafko
Kremenit, malce popravka na tvoj post: Po zadnjih volitvah JJ nikakor ni bil *Miren, prevdaren, samozavesten in zaupanja vreden*, če te citiram. Ko so mu (Janši) predstavniki vsaj treh (3!!!) strank predlagali, naj prevzame mandatarstvo, je bil, matematično gledano, natančno obratno sorazmerje tvojega opisa. Torej NEmiren, NEprevdaren, NEsamozavesten in zaupanja NEvreden. Žal. Ko je bil čas, JJ ni bil pravi državnik. Z njegovo sedanjo užaljenostjo, ko nam dejansko vlada karikatura, pa si dela bedno uslugo. Neka pesem namreč poje "Ti si urce zamudila, ko gorelo m´je srce..."
MEFISTO
Kaj več od tebe tudi nisem pričakoval in to te jezi, kot že mnogokrat.
slovenc sm
Ne sestavljajte nič. Nima smisla. Povabili so vas v oddajo zato, da bi vas zdaj dobili kot alternativo, na katero bi potem zlili vse težave in vas okrivili zanje. Tako bi dobili spet možnost za sestavo nove koalicije. Naj pojejo, kar so zakuhali.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.