V čem se rezultati prve letošnje ankete razlikujejo od prve lanske in kaj je Janša želel sporočiti v oddaji Politično

Oddaja Politično na RTV Slovenija (zajem slike: arhiv MMC RTV SLO)
POSLUŠAJ ČLANEK
Časnik Delo je, s pomočjo agencije Mediana, tradicionalno objavil prvo mesečno javnomnenjsko raziskavo. V minulem letu in pol od volitev se je močno vzpela LMŠ, SDS ohranja podporo med petino in četrtino opredeljenih, SD in Levica si podajata volivce, NSi pridobiva, SAB in SMC izgubljata, DeSUS je na meji praga.

V oddaji Politično pa je prvak največje opozicijske stranke, Janez Janša, nekoliko korigiral svoje stališče do sestave "prehodne vlade". Če je še pred časom dejal, da SDS ni nikoli začasna rešitev, pa zdaj govori o dilemi ali vendarle ne bi bilo smiselno sestaviti "vlade za preprečevanje škode".

Agencija Mediana je za časnik Delo med 3. in 9. januarjem 723 anketirancev povprašala o tem, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile volitve minulo nedeljo. Največ se jih je opredelilo za LMŠ (14 %) in SDS (13,3 %), nato pa za Levico (7 %), NSi (6,9 %), SD (6 %), SNS (3,3 %),  DeSUS (3 %), SAB (2 %), SMC (1,7 %) Zeleni Slovenije (1,3 %) in SLS (1,2 %).

Četrtina vprašanih je neopredeljenih, desetina jih ne bi volila nobene stranke. Anketiranci so delo vlade ocenili s povprečno oceno 2,79 %.

Če izpostavimo le odločitve opredeljenih volivcev in jih primerjamo z volilnim rezultatom ter njihovimi stališči v Delovi lanski januarski anketi, dobimo spodnji graf.

Kot je razvidno, je podpora zmagovalki zadnjih volitev razmeroma stabilna, medtem ko se je stranki LMŠ močno dvignila. Ankete zadnjih mesecev sicer kažejo na stagnacijo LMŠ okrog 20 odstotkov opredeljenih, oziroma tudi že manjše padanje.

SD in Levica si več kot očitno izmenjujeta del volivcev znotraj skupne trdo-socialistične baze, ki znaša okrog 20 % opredeljenih volivcev. Podpora NSi se giblje med 7 in 12 odstotki opredeljenih volivcev z rahlim trendom navzgor, kar kaže, da krščanski demokrati z novo strategijo počasi vendarle pridobivajo podporo.

Drugo dve levo-liberalni stranki, SMC in SAB sta v trendu padanja in daleč pod parlamentarnim pragom, čeprav se SMC pod Počivalškom vendarle nekoliko pobira. SNS je stabilna kanček nad parlamentarnim pragom, podpora DeSUSu se vrti okrog parlamentarnega praga in je v zadnji raziskavi nekoliko višja kot sicer.

Ta koalicija je na nek način klinično mrtva že od začetka. Rezerve med neopredeljenimi volivci je približno 25 odstotkov, kar je nekoliko več kot pred letom dni, ko se je gibalo med 16 in 21 odstotki. Ocena dela vlade pa je s 3,09 januarja lani, padla na 2,79 %.

Nova "protiškodna" koalicija?


Vladna koalicija je sicer zbrala tesno večino za izvolitev Angelike Mlinar na mesto ministrice za kohezijo (43:42 ob odsotnosti poslanca SDS Andreja Širclja), vendar je razmerje sil pokazalo, da je po novem vsaj še za en, če ne za dva glasova oddaljena od absolutne večine 46 glasov.

Slednje nakazuje, da bi znotraj parlamenta, v izogib predčasnim volitvam prav lahko nastala kakšna nova večina, ki bi presegla domet Šarčeve vlade.

Prav o slednjem je Tanja Gobec spraševala predsednika SDS, Janeza Janšo v nedeljski oddaji Politično na TV Slovenija.

Janša je v oddaji ocenil, da v tej sestavi parlamenta neke zelo razvojne koalicije ni možno sestaviti. "Mogoče je možno sestavit nekaj boljšega, da se ne prepreči škoda in ne zapravi vseh priložnosti, ki jih Slovenija še vedno ima," je dejal. Ali pa je nekdo dovolj ambiciozen, poskusi sestavit neko vlado, ki v Sloveniji običajno traja kakšno leto, pa se bo po njegovih besedah pokazalo v naslednjih tednih.

Za svojo stranko je dejal, da se zavedajo, da "nekaj trdnega ni možno sestaviti". Je pa pred njimi in drugimi strankami odločitev "ali bomo preprečevali škodo  ali pa bomo vsi trezno razmislili, če vendarle ni prišlo do trenutka, ko bi bile potrebne predčasne volitve." 

Janez Janša v Politično: "Umetnega dihanja, ki je tej vladi zagotavljala Levica, ni več. Gre za politično truplo, ki se ohlaja, hitrost tega ohlajanja pa je odvisna predvsem od cenika Zmaga Jelinčiča, ki to koalicijo ohranja pri življenju."


KOMENTAR: Uredništvo
Je to povabilo, da sestavijo kaj novega?
Nekaj ima Janez Janša zagotovo prav: ta vlada je politično truplo, vsaj v smislu (ne)zmožnosti sprejemanja kakršnihkoli pomembnejših vladnih odločitev, ukrepov, kaj šele reform. Zdesetkana in skregana koalicija se muči z vsakim svojim predlogom, da ga spravi skozi državni zbor. Po drugi strani pa je vprašanje, če takšne razmere predsedniku vlade Šarcu politično ne ustrezajo. S tem ima zagotovljen alibi za vladno pasivnost ter dober argument, zakaj bi mu volivci naslednjič morali nameniti kaj višjo podporo od borih 12 odstotkov. In če bi se na volitve podal v tem trenutku, bi jo lahko tudi podvojil ter s tem pridobil na operativnosti in legitimnosti; še posebej če bi v tesnem boju premagal Janševo SDS. Tudi zato se Janši v resnici ne mudi tako zelo na predčasne volitve, kot morda izhaja iz njegovih odgovorov. Pričakovati namreč je, da bo Šarčeva stranka s časom izgubljala sedanjo visoko podporo. Po drugi strani pa se zdi, da Janša Šarca nikakor ne bi želel videti na čelu Sveta Evropske unije, ko bo Slovenija v drugem delu leta 2021 na vrsti za predsedovanje. Tudi s tega vidika je potrebno razumeti, zakaj je Janša od odkritega zavračanja "začasnih rešitev" prešel na retoriko o "protiškodni vladi". Tudi v tem ima prav - vsaka druga koalicija bi najbrž bila manj škodljiva od sedanje. Po drugi strani pa izkušnje "desnosredinskih vlad za eno leto" pričajo, da te na zaznavo volilnega telesa o smotrnosti tovrstnih rešitev nikakor ne vplivajo blagodejno. Kljub vsemu Janševo odprtost za "razmislek v naslednjih tednih" lahko razumemo kot povabilo obupanim (predvsem Počivalškovi SMC in Bratuškini SAB), da razmislijo, ali umiranje v kakšni drugi koaliciji zanje vendarle ne more biti "donosnejše". Zato bo zanimivo opazovati, kaj se bo na strankarskem področju dogajalo v naslednjih tednih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike