V čem se razlikujeta govora predsednikov velesile (ZDA) in palčka (Slovenije) v OZN?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

V torek se je v New Yorku začelo redno, 73. zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Tudi letos se ga udeležuje velika večina svetovnih voditeljev; manjkata le ruski predsednik Putin in severnokorejski voditelj Kim.

V svojih govorih ti niso skoparili z usodnimi besedami o problemih, ki trenutno tarejo svet. Se pa pogledi na njihovo reševanje (pa tudi nereševanje) zelo razlikujejo.

Nas je zanimalo predvsem, kako se vsebinska zaznava tematik, vrednih izpostavitve pred generalno skupščino, razlikuje med velesilo, kot je ZDA, in mednarodno nepomembno državo, kot je Slovenija. 

Pod drobnogled smo vzeli govora ameriškega predsednika Trumpa in slovenskega Pahorja.

Trumpov govor: večina aktualnih svetovnih tematik; Amerika prva


Največ odzivov je kakopak požel govor predsednika prve svetovne velesile ZDA Donalda Trumpa, ki je zaradi kontroverznosti zasenčil tudi govor generalnega sekretarja OZN Antonia Guteressa. Kljub temu da vsebina Trumpovega govora kogarkoli, ki količkaj sledi mednarodni politiki in nastopom ameriškega predsednika, ni presenetil, je ta zaradi močnih besed in hudih kritik na račun mnogih držav naletel na burne odzive.

Trump je namreč v svojem slogu voditelja resničnostnega šova najprej naštel pohvale na račun svoje domače in zunanje politike. Omenil je sporazum s Severno Korejo in selitev veleposlaništva ZDA iz Tel Aviva v Jeruzalem označil za potezo, ki bo pripomogla k miru na Bližnjem vzhodu. Iz občinstva je medtem prihajalo pritajeno muzanje in smeh, na katerega se je ameriški predsednik odzval: "Tega sicer nisem pričakoval, ampak tudi v redu."

Nato je nadaljeval s kritikami na račun Irana in slabega jedrskega sporazuma ter ostale države pozval, naj sledijo zgledu ZDA. Pohvalil je carine, ki jih je "zaradi izkoriščanja" njegova administracija uvedla na kitajsko blago. Umik ZDA iz Sveta ZN za človekove pravice je označil kot nujo zaradi ignoriranja pozivov k reformam, Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu pa označil za telo brez vsake legitimnosti in avtoritete.

Iz tokratnega govora je Trump povsem izpustil Rusijo, pomemben del pa je posvetil svoji doktrini "Amerika prva", kjer je predlagal razširitev na "naredimo vsako državo spet veliko". Povedal je, da ZDA pod njegovim vodstvom zavračajo globalizem in podpirajo patriotizem.


Embed from Getty Images

Pahorjev govor: splošno razmišljanje o svetu, prizadevanje za mir in človekove pravice


Govor slovenskega predsednika Pahorja se je od Trumpovega seveda močno razlikoval. Najprej seveda, ker predsednika pripadata različnim in pogosto nasprotnim svetovnonazorskim usmeritvam (pa tudi karakternim potezam), opaziti pa je bilo tudi splošno razliko v pogledu na svet med velikimi in majhnimi narodi oz. njihovimi prioritetami.

V nasprotju s Trumpom se je Pahor zavzel za multilateralizem (ne pa eksplicitno tudi za globalizem) ter izrazil trdno podporo Slovenije mednarodnim institucijam, večstranskim procesom in spoštovanju človekovih pravic. To je namreč po njegovem mnenju edini način za zagotovitev relativnega miru v svetu in stabilnosti varnostnega sistema, ki je bil oblikovan kot odziv na grozote 2. svetovne vojne.

"Nobena država ne bo imela koristi, če bo stremela le k uveljavitvi svojih interesov," je neposredno izjavil. Poudaril je tudi trdno podporo Slovenije viziji Sveta ZN za človekove pravice (kateremu naša država trenutno predseduje), ICC in mednarodnim pogodbam.

Na novinarsko vprašanje je odgovoril, da ZDA ostajajo trden zaveznik in partner Slovenije, da pa ga sicer skrbi ameriški odstop od Pariškega podnebnega dogovora in sporazuma z Iranom.

KOMENTAR: primoz.veselic
Majhni narodi že po naravi bolj stremijo k sodelovanju in miru. Pa je nasprotje tega dejansko v interesu velikih?
Razlike v prioritetah in pogledu na svet, ki vejejo iz govora ameriškega in slovenskega predsednika, so več kot očitne. Kot rečeno, res je, da voditelja sicer prihajata z nasprotnih političnih polov, a v tem primeru so te razlike verjetno bolj posledica osebnostnih lastnosti in izkušenj (ali pa njihove odsotnosti) preteklih zgodovinskih dogodkov in procesov. Donald Trump je v prvi vrsti poslovnež, pa tudi dober govorec in spreten oblikovalec javnega mnenja. S politiko, kaj šele mednarodno, se je začel resno ukvarjati tekom svoje predsedniške kampanje, torej kako leto pred volilno zmago, ki je očitno niti sam ni zares pričakoval. V njegovem dojemanju sveta je to jasno vidno: odnose med posameznimi skupnostmi in deležniki v mednarodnih odnosih dojema kot "igro ničelne vsote", torej tako, kjer vsaka korist enega avtomatično pomeni izgubo drugega. Večina ekonomije sicer dejansko funkcionira tako (na trgu je pač na voljo omejena, končna vsota denarja, za katero se po določenih pravilih borijo igralci), ne pa tudi družbeni odnosi in mednarodna politika. Ameriški predsednik bi se pač moral nekoliko bolje podučiti o poglavitnih dogodkih v (novejši) človeški zgodovini oz. predvsem njenih ne tako davnih grozotah. Če bi denimo prebral kakšno resno analizo obeh svetovnih vojn, bi se zavedal, da sta ti dve poleg nekaj deset milijonov mrtvih in neznosnega trpljenja povzročili velikansko gospodarsko škodo in dokončno izrinili Evropo, glavno prizorišče vojnega dogajanja, z dominantnega položaja v svetu. Politika in filozofija, ki je do njiju pripeljala, pa je bila v veliki meri prav takšna, kakršno zdaj promovira ameriški predsednik in nekatera radikalna gibanja po Evropi - nacionalistična, samozadovoljna in domnevno samozadostna (kar je danes dejansko nemogoče, spomnimo se samo Severne Koreje ali Kube). Za Trumpa pogosto velja tudi zavračanje dialoga in praktično kakršnihkoli nadnacionalnih institucij. To pa seveda ne pomeni, da brez take politike in nazorov ni prostora za domoljublje - patriotizem pač ne pomeni tudi zavračanja vsakih pogovorov in dogovorov z nekom, ki ni pripadnik istega naroda ali skupnosti. V tem smislu je strogi gospodarski in kulturni izolacionizem, ki ga zavzeto promovira Donald Trump, (vsaj zaenkrat) verjetno najmočnejši voditelj na svetu, za globalno varnost pač izredno nevarna ideja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30