V Braziliji zmagal socialist, ki je državo reševal s kapitalizmom

Predsedniške volitve v Braziliji so pokazale razklanost in vse večjo radikalizacijo družbe: V drugem krogu sta se namreč pomerila dva kandidata, ki po svojih stališčih ne spadata v krog zmernih politikov, njunih pozicij pa ni moč opisati kot sredinski. Slavil je kontroverzni nekdanji predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki ga mnogi predstavljajo kot radikalnega levičarja, dosedanji predsednik Jair Bolsonaro pa velja za desničarskega populista.

Lula je ob 50,9 % glasov že razglasil zmago, katere Bolsonaro z doseženimi 49,1 % ne namerava priznati. Predvolilne ankete so sicer napovedovale prepričljivejšo zmago Lule, a izidi volitev kažejo, da je podpora Bolsonaru večja od napovedane. Kljub temu na portalu Euractiv ugotavljajo, da gre za nadaljevanje t. i. "roza plime", torej zmagovanja levičarskih kandidatov v Južni Ameriki. Pred Lulo sta levičarska kandidata osvojila tudi Kolumbijo in Čile.

Tudi v Braziliji "spopad vrednot"

V zvezi s slovenskimi predsedniškimi volitvami se pogosto poudarja, da mora predsednik po svoji funkciji presegati politične in ideološke delitve, saj nima političnega vpliva, njegov lik pa predstavlja moralno avtoriteto. V Braziliji pa je predsednik tako vodja države kot vodja vlade, in kot tak združuje reprezentativno funkcijo z vodenjem izvršilne veje oblasti. V tem kontekstu smo, kot se strinjajo analitiki, na omenjenih volitvah dejansko videli "spopad vrednot".

Oba kandidata sta prekaljena politika, a z različnimi ozadji in interesi. Lula je svojo politično pot začel kot socialist in sindikalist, Bolsonaro je nekdanji stotnik v brazilski vojski. Oba sta (domnevno) vpletena v nezakonite posle, Bolsonaro na primer v manipulacije pravosodja in vplivanje na potek volitev, Lula pa v korupcijske škandale, kot so kupovanje glasov v parlamentu in podkupovanje ter prejemanje milijonskih podkupnin za sklepanje državnih poslov z energenti.

Za svoja dejanja je bil Lula tudi obsojen na zaporno kazen, a je bila ta po skoraj dveh letih, ki jih je preživel v zaporu, razveljavljena.

Kot poroča portal France 24, sta sicer oba katoličana (Brazilija je največja katoliška država na svetu), a Lula velja za zaveznika LGBT skupnosti, medtem ko ima Bolsonaro večinsko podporo brazilskih evangeličanov; slednje naj bi namreč prežemal strah pred zapiranjem njihovih cerkva, ki naj bi ga sprožil novoizvoljeni predsednik.

Socialist s kapitalističnimi prijemi

Spomnimo, Lula je v prvem obdobju svojega predsednikovanja med letoma 2003 in 2010 iz Brazilije ustvaril gospodarski čudež in občutno zmanjšal revščino. Kot je pred leti zapisal Washington Post, se je iz primeža "akutne revščine" izvilo 20 milijonov ljudi, po nekaterih podatkih pa je srednji "potrošniški" razred prebivalstva narasel iz 50 na 73 % vseh Brazilcev.

Omenimo, da je socialistični predsednik ob finančnih dodatkih za prebivalstvo državo reševal tudi (ali predvsem) s kapitalističnimi prijemi. Za direktorja centralne brazilske banke je postavil tržno usmerjenega ekonomista Meirellesa, znižal je obrestne mere in davke, milijardni infrastrukturni projekti pa so potekali v javno-zasebnem partnerstvu. Banke so pod njegovim vodstvom kovale rekordne dobičke, država je odplačala dolg IMF-u in postala osmo gospodarstvo sveta, leta 2008 pa je postala neto kreditorka, navaja Bloomberg.

A kot poroča The Economist, Luli zaradi svojih zmernih pogledov in pomiku proti sredini ter tudi zaradi sodelovanja s kapitalom in konservativnim polom ni uspelo obdržati enotnosti v stranki; takšne poteze, ki so se sicer izkazale za učinkovite, so bile za skrajne levičarje "razlog za razočaranje".

Kako se soočiti s problemi?

Poznavalka političnih razmer v Južni Ameriki Diana Roy za portal Odbora za zunanje zadeve (CFR) pojasnjuje, o čem so volitve v resnici odločale. Volivci so glede na opravljene raziskave kot prioritete navedli gospodarske izzive, javno zdravje in korupcijo, pa tudi kriminal in težave v šolskem sistemu.

Kandidata izpostavljeno problematiko naslavljata različno. Bolsonaro se je volivcem predstavljal kot desni socialno - konservativni nacionalist, ki se bo bojeval proti kriminalu in korupciji, obenem pa povečal gospodarsko rast (Brazilijo je med njegovim predsedovanjem zajela recesija). Volivce je zmotilo predvsem njegovo zmanjševanje vlaganja v javno financirano šolstvo in pristop do problematike zdravja. Bolsonaro je namreč dolgo zanikal učinke covida-19, njegova država pa je med epidemijo utrpela skoraj 700.000 smrtnih žrtev.

V ekonomskem smislu je zagovornik svobodnega trga in privatizacije državnih podjetij. Zavzema se tudi za svobodnejšo uporabo orožja in omejevanje širjenja vpliva LGBT ideologije, kritiki pa mu očitajo predvsem slab odnos do amazonskih staroselcev in  izsekavanje pragozdov.

Lula na drugi strani poudarja družbeno in ekonomsko pravičnost, zagovarja gradnjo socialnih stanovanj in povečanje gospodarske rasti. Tokrat lahko Brazilci od njega pričakujejo večjo javno porabo, tudi s povečanjem socialnih transferjev, odpise dolgov in, v nasprotju z dosedanjim Lulovim pristopom, višanje davkov. Kljub zavezam za varovanje pragozdov se, kot poroča Time, napoveduje povečana uporaba domačih fosilnih goriv z namenom zmanjšanja cen energentov, obenem pa ne favorizira javnih in jasnih nastopov Zelenskega v oziru vojne v Ukrajini; meni, da so pomembnejša zakulisna dogovarjanja.

Državljani nezadovoljni, delitve ostajajo

Royeva ugotavlja tudi, da volitve poleg ostre delitve kažejo tudi na globoko nezadovoljstvo državljanov: udeležba je znašala le 21 %. Obenem pa zmaga Lule ne pomeni popolne prevlade levice v Braziliji, saj je na parlamentarnih volitvah Bolsonarova konservativna stranka osvojila več sedežev kot v prejšnjem sklicu in tako potrdila večino. Kot je nedavno izjavila konservativna poslanka Carla Zambelli, bodo novemu predsedniku predstavljali "najtršo opozicijo, ki si jo lahko predstavlja".