V BiH volitve zaznamovale kršitve in nenadna zakonodajna sprememba, ki jo je uvedel visoki predstavnik Schmidt

Foto: Profimedia.si

Na nedeljskih volitvah članov predsedstva Bosne in Hercegovine (BiH) se, sodeč po včeraj objavljenih delnih izidih državne volilne komisije, vendarle obeta vnovična zmaga Željka Komšića za hrvaškega člana. Izidi sicer potrjujejo zmago bošnjaškega člana Denisa Bećirovića in srbske članice Željke Cvijanović. Milorad Dodik naj bi bil izvoljen za predsednika Republike Srbske.

Prepričljiva zmaga Bećirovića, ki ga je podprlo 11 opozicijskih bošnjaških strank in je doslej dobil približno 100.000 glasov več od Bakirja Izetbegovića, je presenetljiva, ker je bila pričakovana tesna tekma.

Po 90 odstotkih preštetih glasov kaže na zmago Milorada Dodika, čeprav je vmes vodila njegova protikandidatka Jelena Trivić iz opozicijske Stranke demokratičnega napredka (PDP), oba pa sta tudi razglasila zmago. Dodik in zdajšnja predsednica Republike Srbske Željka Cvijanović bosta očitno le zamenjala položaja. Dodik bo predsednik Republike Srbske, Cvijanović pa srbska članica predsedstva BiH.

Sistem izjemno zapleten in spodbuja določene delitve

Bosanska ustava, ki je priloga Daytonskega mirovnega sporazuma s posredovanjem ZDA, s katerim se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja končala vojna, je pogosto označena za najbolj zapleten politični sistem na svetu. Zanj so značilni zapleteni mehanizmi delitve oblasti, ki so skoraj vse dodeljene po togem etnično-sektaškem ključu. Daytonska ustavna ureditev je namesto spodbud za racionalno in spravljivo upravljanje okrepila ekstremistične nacionaliste ter povzročila skoraj četrt stoletja političnega zastoja in trajne krize.

Bosanska ustava, ki je bila navidezno oblikovana za ohranjanje politične enakopravnosti med tremi glavnimi etničnimi skupnostmi, je zelo diskriminatorna in spodbuja etnične delitve. Zaradi tega sta jo v velikem obsegu razveljavila ustavno sodišče države in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), predvsem zaradi diskriminacije, zlasti tistih Bošnjakov, ki se ne opredeljujejo do ene od treh glavnih etničnih skupnosti – Bošnjakov, Srbov in Hrvatov -, ki so v ustavi Bosne imenovani “konstitutivni narodi”.

“Bližina na volitvah med Dodikom in Trivić za predsednika Republike Srbske kaže na manjšo razpoko oziroma nezadovoljstvo. Vendar je treba biti pazljiv. Ljudje so siti Dodikovih malverzacij v odnosu do vladavine prava in plenjenja države, ne pa v idejnem smislu. Trivić je po volitvah v nastopih govorila podobno kot Dodik. Kako ona razume Republiko Srbsko znotraj BiH, v primerjavi z Dodikom ni razlike. To je ključno sporočilo,” je opozoril poznavalec dogajanja Faris Kočan v izjavi za portal N1.

OVSE podal mnenje o poteku volitev

Volitve so potekale v razmerah političnega zastoja in vsesplošnega razočaranja nad političnim ustrojem, saj so nekatere ključne institucije blokirane. Največje stranke na oblasti so pogosto uporabljale etnično razdiralno retoriko kot standardno obliko razprave. Kampanja je bila na splošno mirna, vendar so opazovalci opazili primere pritiska na zaposlene v javnem sektorju. Sam potek volitev na dan volitev je bil večinoma miren, čeprav je prišlo do nekaj motečih incidentov na voliščih in v njihovi okolici.

Čeprav je bilo opaziti, da se volilni postopki na splošno upoštevajo, je bila tajnost glasovanja pogosto ogrožena, pojavljali pa so se tudi primeri, ko so nepooblaščene osebe sledile volivcem in pomagale več volivcem. Opazovalci so postopke štetja glasov na številnih mestih ocenili negativno, predvsem zaradi postopkovnih nepravilnosti, so še zapisali v sporočilu za javnost. Misija, ki je na volitvah v BiH imela skupno 471 opazovalcev, je glasovanje marsikje ocenila negativno predvsem zaradi postopkovnih nepravilnosti. V skupnem dokumentu je izpostavila, da je proces na volilni dan potekal relativno mirno, a se je zgodilo nekaj incidentov okoli volišč in na njih.

“Zdi se, da so v Bosni in Hercegovini relativno dobro vzpostavljene zmogljivosti za vodenje volilnega procesa,” je dejala Irene Charalambides, vodja delegacije OVSE v PA. “Vendar bo resnično zaupanje v demokratične procese verjetno ostalo nedosegljivo, dokler se državne strukture ne bodo začele odzivati na voljo ljudi in ne na zakoreninjene interese političnih strank.”

Kršitve povzvročile ponovno štetje na nekaterih voliščih

Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je zaradi suma o nepravilnostih sprejela odločitev o ponovnem štetju glasov z večjega števila volišč, v Republiki Srbski so potrdili tudi najmanj en primer kraje glasov kandidatki opozicije za predsednico Republiko Srbske Jeleni Trivić, poročajo mediji v BiH.

Po več kot 83 odstotkih preštetih glasov je državna volilna komisija ugotovila, da je bilo skupno neveljavnih več kot 222.000 glasov, med njimi skoraj 120.000 ali 8,67 odstotka glasov za parlament Bosne in Hercegovine in več kot 100.000 glasov za člane predsedstva BiH.

CIK je prejel tudi več kot 200 zahtev za ponovno odprtje vreč s preštetimi glasovi. Iz CIK so sporočili, da bodo glasove ponovno šteli »zaradi pravilnega potrjevanja končnih rezultatov«.

Največ poročil o nepravilnostih prihaja iz Republike Srbske. Predsednik enega od tamkajšnjih lokalnih volilnih odborov je pred kamerami televizije BN priznal, da je vse glasove, ki jih je v njegovi vasi Krajišnik pri Bosanski Gradiški osvojila Jelena Trivić, pripisal kandidatu za predsednika Republike Srbske Zoranu Kaliniću iz stranke Naša zgodba. Svoje dejanje je pripisal utrujenosti in poznim večernim uram.

“Imamo velik problem z integriteto volilnega postopka. To pušča grenak priokus, ki vpliva na vse ostalo,” pravi Adnan Huskić, sarajevski profesor in politični analitik iz bosanskega miselnega centra za spremljanje volitev, Centra za volilne študije.

Vendar je Vehid Sehič, nekdanji član CKV in eden od vodilnih članov glavne bosanske koalicije za opazovanje volitev Pod Lupom, drugačnega mnenja.

Dejal je, da je nekaj deset incidentov in nepravilnosti, o katerih so bili obveščeni na dan volitev, še vedno pod povprečjem za tradicionalno težavna in problematična glasovanja v Bosni. Poleg tega je za BIRN povedal, da so se DVK, državno tožilstvo in policija odločno odzvali na enega največjih incidentov – ko so člane lokalnega volilnega odbora v Novem Gradu v Republiki srbski ujeli, kako so poskušali pred odprtjem volišča napolniti škatle z že izpolnjenimi glasovnicami.

Organizacija Pod Lupom je sporočila, da je ugotovila 91 “resnih” kršitev volilne zakonodaje, vključno s poskusi vplivanja na volivce in celo grožnjami volivcem ter napadi na člane volilnih enot in volilne opazovalce.

Dodatno zmedo in nezaupanje vnesel tudi visoki predstavnik Schmidt

V skladu z Daytonskimi sporazumi je Urad visokega predstavnika namenjen varovanju sporazuma ter suverenosti in ozemeljske celovitosti države, zato ima visoki predstavnik obsežna izvršilna pooblastila. Ta pooblastila je Christian Schmidt uporabil pri spremembi volilnega zakona 2. oktobra.

S spremembami se ukinjajo mehanizmi za blokiranje in uvajajo roki za imenovanje poslancev. Andreas Schieder, vodja misije Evropskega parlamenta v Bosni, ki nadzoruje volitve, je kritiziral to potezo in dejal, da se zdi, da “spodkopava demokracijo in institucije Bosne”.

Podrobnosti o tem, kako je Scmidt posegel v volitve v BiH ter komu to koristi, preberite v članku za digitalne naročnike in bralce tednika Domovine

Evropa že dolgo ni več edini igralec

Parlamentarna glasovanja so pokazala, da se bodo kampanje za blokiranje sprememb verjetno nadaljevale. Vendar pa se prisotnost Bošnjaka Denisa Bećevića in Hrvata Željka Komšića v predsedstvu v času krize v Evropi zdi pomembna, saj ta organ, čeprav je večinoma ceremonialen in simboličen, odloča o zunanji politiki in obrambi Bosne.

Imela bosta večino proti Željki Cvijanović, zavezniku Milorada Dodika, ki daje prednost vezem z Rusijo in Kitajsko pred vezmi z ZDA in EU. Vendar je vseeno potrebno upoštevati, da so ljudje razočarani nad Evropsko unijo in njenimi potezami. Evroskepticizem na Zahodnem Balkanu je velik. Kar je posledica velikih praznih obljub v preteklih dvajsetih letih.

Poteza visokega predstavnika, od katere se predstavnik evropskega parlamenta v državi, distancira in obljube o članstvu, kljub napredkom tekom slovenskega predsedovanja, ne postavljajo Evropske unije v pozicijo zanesljivega partnerja, kar lahko s pridom še naprej izkoriščajo bolj pro-ruski politiki v Bosni in Hercegovini.

3 komentarji

Komentiraj