V Belorusiji gre vse bolj na nož, Lukašenko se ne bo vdal zlahka

V Belorusiji že deveti dan potekajo množični protesti proti dolgoletnemu voditelju Aleksandru Lukašenku ter številne stavke, h katerim so pozvali opozicijski voditelji. Že minuli teden so z delom prekinili zaposleni v številnih državnih podjetjih, ki so tako izrazili svojo solidarnost s protivladnimi protestniki, stavke pa se bodo predvidoma nadaljevale tudi ta teden.

Dolgoletni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je kljub temu danes odločno zavrnil možnost ponovitve predsedniških volitev. Dogajanje v Belorusiji je medtem obsodil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Množični protivladni protesti sledijo spornim predsedniškim volitvam 9. avgusta, na katerih je znova - vsaj sodeč po uradnih izidih - prepričljivo, s kar 80-odstotno podporo, zmagal Lukašenko in si tako zagotovil že šesti mandat na čelu države. Belorusiji s trdo roko sicer vlada že vse od leta 1994.

Protestniki zahtevajo spremembe in opozarjajo, da so bile volitve lažne. Prepričani so, da je zmagovalka 37-letna Svetlana Tihanovska, opozicijska političarka, ki je medtem zbežala v Litvo. Tihanovska naj bi po uradnih izidih prejela le dobrih deset odstotkov glasov, sama in njeni privrženci pa vztrajajo, da jih je v resnici nekje med 60 in 70 odstotki. Pritrjujejo jim tudi rezultati volitev na nekaterih beloruskih konzulatih v tujini, kjer so dovolili pošteno štetje glasov. Nekatere volilne komisije so priskrbele dokaze, da je Tihanovska na njihovih voliščih dobila vsaj milijon glasov (uradno pa naj bi jih na vseh voliščih manj kot 600.000).

Lukashenko's desperate address is over. Meanwhile, in the other of part of Minsk, near Stela, people begin to arrive for for what would become the largest rally in the country's history. pic.twitter.com/2Pcl8K4TYY

— Tadeusz Giczan (@TadeuszGiczan) August 16, 2020

"Novih volitev ne bo, razen če me ubijete"

A Lukašenko, ki Belorusijo s trdo roko vodi že več kot četrt stoletja in se je na množične proteste včeraj odzval s krvavo represijo pripadnikov varnostnih sil, vsaj zaenkrat ni pripravljen popustiti.

Kot je poudaril ob obisku obrata proizvajalca tovornjakov MZKT v Minsku, ne bi smel nihče pričakovati, da ga lahko v karkoli prisili. "Govorite o nepoštenih volitvah in želite poštene? Imam odgovor za vas. Imeli smo volitve. In drugih volitev ne bo, razen če me ubijete," je bil jasen.

Po njegovih besedah, ki jih navaja beloruska državna tiskovna agencija Belta, se mora oblast deliti v skladu z ustavnim procesom in ne z uličnimi protesti. Pri tem naj bi sicer izrazil pripravljenost na delitev oblasti in dodal, da že pripravljajo ustavne amandmaje, ki bi to omogočili, a ne pod pritiskom in ne preko protestov.

Obrat MZKT je sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij eden tistih, kjer so se delavci danes odločili za stavko. Lukašenko naj bi s helikopterjem prišel v tovarno na pogovor z njimi. Ob tem so se po pred tovarno zbrali protestniki in stavkajoči delavci iz drugih tovarn ter voditelju, medtem ko je skušal nagovoriti delavce, vzklikali "Odidi" in "Ne bomo pozabili, ne bomo odpustili".

Usoden, dolgo pričakovan trenutek preloma, ki obeta padec režima, podobno kot v Romuniji 1989 -delavci tovarne, kjer je Lukašenko danes na obisku vpijejo-ODIDI! Glede na to kar so Belorusi prestajali v tej postkomunistični diktaturi si res zaslužijo svobodo, mir, boljše življenje https://t.co/J6HTaPS2Il

— Jože Možina (@JozeMozina) August 17, 2020

Tihanovska: Pripravljena sem voditi narod

Tihanovska je danes, potem ko je Lukašenka pred tem že večkrat pozvala k odstopu, sporočila, da je pripravljena prevzeti vodenje države. "Nisem želela biti političarka. A usoda je odločila, da sem se znašla na frontni črti boja proti arbitrarnemu vladanju in nepravičnosti," je dejala v video sporočilu.

Kot je dodala, je pripravljena "prevzeti odgovornost in v tem obdobju voditi narod", zato da bi se razmere v državi umirile, da bi izpustili vse politične nasprotnike ter pripravili vse potrebno za izvedbo novih predsedniških volitev. Po navedbah opozicije in neodvisnega beloruskega portala Tut.by so bile sicer nedeljske demonstracije največje v zgodovini neodvisne Belorusije. Samo v Minsku naj bi se zbralo okoli 220.000 ljudi.

Protestov ni več mogoče zatreti s silo

Proteste že več dni spremljajo poročila o brutalnem nasilju s strani varnostnih sil in množične aretacije. Od volitev naj bi po navedbah BBC aretirali že okoli 6700 ljudi, številni od njih poročajo, da so bili v priporu izpostavljeni mučenju. A kot ocenjuje portal Politico, je situacija s tem koncem tedna verjetno prerasla okvire protestov, ki jih je še moč zatreti s silo.

Medtem ko se protivladni protesti vrstijo že ves teden, je v nedeljo v Minsku prvič potekalo tudi zborovanje v podporo Lukašenku. Voditelj, ki se očitno ni pripravljen umakniti, je zbrane pozval, naj branijo državo in njeno neodvisnost. Opozicijske voditelje je označil za "podgane", ki jih je treba zatreti, ter ocenil, da bi Belorusija, če bi pristal na ponovitev volitev, "umrla kot država".

Po trditvah oblasti se je na omenjenem zborovanju zbralo okoli 65.000 ljudi, po navedbah lokalnih medijev 31.000, po ocenah dopisnikov pa še manj, kakih 10.000. Številni med njimi naj bi bili sicer državni uslužbenci, ki so jih bolj ali manj prisilili v udeležbo na zborovanju.

Video of convoy bussing people from Homel to Minsk for pro-Lukashenko rally. Reports suggest factory workers were forced to go under threats of dismissal. It’s a well used tactic in Postsovietland, and might give embattled autocrat some good footage, but unlikely much more. pic.twitter.com/zlH1dqHgqj

— Oliver Carroll (@olliecarroll) August 16, 2020

Spričo povolilnega dogajanja je v Belorusiji odstopilo že več visokih uradnikov, članov vlade ter šefov policije. Nekateri, med njimi beloruski veleposlanik na Slovaškem, so prestopili na stran opozicije.

Iz Evrope obsodbe

Obsodbe Lukašenkovega režima se vrstijo tudi iz tujine, na čelu z Evropo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nedeljo ocenil, da bi morala Evropska unija "nadaljevati z mobilizacijo na strani stotisoče Belorusov, ki mirno protestirajo za spoštovanje svojih pravic, svobodo in suverenost".

Nemški podkancler in finančni minister Olaf Sholz je medtem Lukašenka označil za "slabega diktatorja", ki da je "izgubil vso svojo legitimnost". Nemški zunanji minister Heiko Maas pa je bil v nedeljo jasen, da uradni Berlin izidov volitev 9. avgusta ne priznava.

Zunanji ministri EU so se minuli teden dogovorili, da zaradi nasilnega posredovanja proti protestnikom pripravijo nove sankcije proti nekaterim posameznikom v Belorusiji. Sankcije bodo zajele tudi odgovorne za volilne prevare, so sporočili.

Večina slovenske opozicije se na dogajanje v Belorusiji ni odzvala in obsodila Lukašenkovega režima, kar samo po sebi priča o tem. Alenka Bratušek je retvitala tvit v italijanščini o tem, da v Evropi ne sme biti prostora za diktature. Vidni član SD, je vlekel vzporednice z vodjem SDS, katerega padec si v stranki želijo:

V Evropi se dogajajo tudi procesi, ki dajejo upanje, da želja po svobodi in demokraciji še ni usahnila. Ko se poslovi Lukašenko, bomo morda imeli le še enega evropskega voditelja, ki je, kot nekdanji član partije, že več kot četrt stoletja prvi in edini v svoji stranki. https://t.co/HTm8ueMYWw

— Jan Škoberne (@Jan_Skoberne) August 16, 2020

Sicer pa le redki odzivi slovenske opozicije, se "bori za vse zapostavljene", Belorusija ne zanima.