V anketi Dela prve štiri stranke pridobivajo. Kako so, v primerjavi z Golobom, začenjali Cerar, Šarec in Janša?

V drugi povolilni anketi časnika Delo so višje podpore ljudi deležne Gibanje Svoboda, SDS, NSi in SD, pretežno na račun zmanjšanja neopredeljenih anketirancev. Levica ostaja pri skromnih odstotkih, druge stranke pa daleč od parlamentarnega praga.

Naredili smo še primerjavo, s kakšnimi odstotki strankarske podpore so v prvih anketah po formiranju vlade začenjali predsedniki Miro Cerar, Marjan Šarec in Janez Janša.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi, ki jo je za Delo izvedla Mediana, Gibanje Svoboda volilo 31 % vseh sodelujočih v anketi, SDS 21,5 % ter Novo Slovenijo 7,2 % anketirancev.

SD bi volilo 5,8 % vprašanih, Levico pa 4,2 %. Pod pragom bi ostale LMŠ (2,3 %), Resni.ca (2,0 %), SAB (1,8 %), Naša dežela (1,7 %), Povežimo Slovenijo (1,6 %), Pirati (1,6 %), druge stranke bi dobile manj kot odstotek podpore.

Neopredeljenih je zgolj 7 %, kar je skoraj pol manj kot prejšnji mesec.

Če bi odstotke pretvorili v poslanske sedeže, bi Gibanje svoboda en sedež glede na aktualno situacijo izgubila, pridobila pa bi ga Nova Slovenija.

Prvi dve povolilni anketi Dela kažeta, da nekoliko pridobivajo Gibanje Svoboda, SDS in NSi, SD in Levica ohranjata podporo, drugi pa jo izgubljajo.

Bo Golob kot Cerar, Janša ali Šarec?

Naredili smo še primerjavo anketne podpore strankam štirih voditeljev, svežih premierjev v prvem mesecu formiranja vlade, ter pogledali, koliko podpore so ohranili ob sestopu z oblasti (bodisi na volitvah, bodisi ob menjavi vlade med mandatom.

Najvišje je začenjal Miro Cerar, a je v štirih letih tudi najbolj padel. Janez Janša je sicer tekom svoje vladavine nekaj javnomnenjske podpore izgubil, a ne bistveno. Marjan Šarec pa jo je, od takrat, ko se je povzpel na oblast, do trenutka, ko je z oblasti sestopil javnomnenjsko podporo celo pridobil (takoj zatem se je trend LMŠ-ja obrnil navzdol).

V anketi Dela so Janševi vladi v slovo pomahali z nekoliko višjo povprečno oceno njenega dela, in sicer 2,78. Zelo pozitivno in pozitivno jo je ocenilo slabih 30 % vprašanih, srednjo oceno ji je podelila četrtina vprašanih, negativno 17 % in zelo negativno dobra petina.

Na barometru priljubljenosti politiko je s povprečno oceno 3,45 na vrhu Robert Golob pred ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom (3,23), katerima sledijo Borut Pahor, Tatjana Bobnar, Urška Klakočar Zupančič, Janez Cigler Kralj, Matjaž Han, Dominika Švarc Pipan, Matej Tonin in Alojz Kovšca.

Visoka pričakovanja so rabelj politikov, vzniklih čez noč
Robert Golob je trenutno kralj – ljudje mu zaupajo in v tem trenutku so slepi za vse, kar bi mu morebiti škodilo, od milijonskih zaslužkov, do občasnih izpadov arogance in samovšečnosti, do brutalnega kadrovanja in vsega ostalega.

Resda osrednji mediji Goloba božajo, medtem ko so Janšo klofutali od prvega dne. A vseeno je takšna toleranca do Golobovega početja predvsem posledica visokih pričakovanj, v okviru katerih mu dajejo proste roke, da stvari zastavi po svoje. Četudi to pomeni milo rečeno sporno pripravo črnih list zaposlenih v državni upravi, brutalno kadrovanje, kakršnega si ne privošči niti tako kritizirani Janša, ter pokroviteljsko in mestoma nesramno opravljanje tistih, ki v javne blagajne prispevajo največ – podjetnikov in tistih z nadpovprečnimi prihodki.

Visoka pričakovanja z izjavami kot je “na to vlado boste kmalu vsi zelo ponosni”, dviguje predsednik vlade sam. In praksa pravi, da je ravno ustvarjanje visokih pričakovanj največji rabelj politikov, vzniklih čez noč. Tipičen primer je Miro Cerar, precej manj pa Marjan Šarec, ki se je na oblast zavihtel z relativno majhno volilno podporo in brez pravih pričakovanj. Od tu je na vetru prijazne medijske obravnave svojo podporo vse do samovoljnega sestopa zgolj dvigoval. Kot vemo, je ta nato do konca mandata strmoglavila pod nivo parlamentarnega praga.

Janša je kot politik nekje vmes – k oblasti pristopa realneje in je posledično v zadnjem desetletju edini predsednik vlade, ki mu med enimi in drugimi volitvami podpora ne pada. Pravzaprav je v zadnjem mandatu rezultat celo izboljšal, čeprav, kot vemo, to ni zadostovalo za volilno zmago.

Kateri scenarij torej lahko pričakujemo v primeru Goloba in njegove vlade? Najverjetneje Cerarjevega, saj sta si situaciji najbolj podobni. Po drugi strani pa bomo videli, če so se iz Cerarjevega zatona ljudje okrog Goloba česa naučili. Nekaj je gotovo, strici iz ozadja ob morebitni nepokorščini ne bodo imeli pomislekov zamenjati tudi njega.

9 komentarjev

  1. Ne razumem te analize. Odstotke stranke LMŠ in SAB? Čemu jih beležite? Teh strank ni več. Njune odstotke prištejte gibanju Svoboda.
    Dr Goloba nikar ne primerjajte z Šarcem in Cerarjem. Njegova poteza, konsolidacija celotne levice v Slovenije je genialna.
    Stranka NSI ima še vedno idealno priložnost dvigovanja podpore. Jasna ločnica med to stranko in stranko SDS, tvorjenje lastne politike, zavračanje revanšizma in zmernost stališč, to; bo tej stranki dvigovalo podporo.
    SDS pa naj v politični osami shira in ostane na svojem otoku. Pri naštevanju scenarijev pa naj si avtor prihrani izkazovanje lastnih tendenc.

    • Tudi vi očitno čutite, da ne morete zbrati dovolj glasov ob sposobnejših od sebe. Lepo ponižno počakajte, da se naučite in in s svojimi močmi in sposobnostjo nekoč dosežete boljše rezultate od SDS. Ali pa bi nemara po vzoru KP raje kar prepovedali politično udejstvovanje SDS in Janezu Janši in tako poceni prišli do višjega procenta?! No, obstaja pa tudi na videz lažja pot: lahko se tudi vi poceni prodate. Izbirajte.

  2. Desna, konservativna stran zaostaja približno za 10 %. Brez sprememb ni za pričakovati , da se bo situacija kaj spremenila. Tudi naslednje volitve bodo izgubljene. Isti recept, ista jed. Stalno pogrevanje zgodovinskih zamer in kamlimerovstvo res ne vodi k zmagi. Evidentno se s tem ne zmaga na volitvah. V politiki pa samo to šteje. Na levi združujejo sile. Na desni ni videti nobene pobude v to smer. Malo svežine ne bi škodovalo. Grimsi, Janša in ostali so že v 30 letih vse povedali kaj znajo.

    • Friderik, proti vetru ne moreš S…T. Centri moči imajo glavne medije in dobro servisirano “civilne družbo”, ki je vzganjala dve leti štalo – v glavnem po LJ. Zakaj v LJ? Ker drugje morajo ljudje delati v realnem sektorju, da lahko nahranijo te lenuhe. Pa še bo treba delati, še več, ker računi še niso začeli prihajati, pa bodo. Vsak od teh si hoče pripeti medaljo, kako je pomagal pri zmagi helikopterske stranke – in imajo prav, res so pomagali in sedaj je potrebno poplačati pričakovanja. Ne vem, če imamo toliko denarja za vso “kadrovanje” in ugodnosti tistih, ki to pričakujejo.

      Desna vlada se je ukvarjala z epidemijo, reševanjem prav vseh državljanov in ni imela časa za piarovske poteze. Napaka! Če hočeš uspeti, moraš lagati, zavajati in nagrajevati vse tiste, ki niso nikoli niti kihnili v državno blagajno, vrsto let pa iz nje črpajo in to ne slabo, za nič dela. To je realnost. Volitve so bile veliki nateg na več nivojih.

      Hvala tudi za vse tisto, kar s “svobodo” še prihaja. Vsem 400.000 volivcem se za to izvolitev iz srca zahvaljujem. Upam, da boste prvi občutili “svobodo” v svojih denarnicah. Priporočam, da plešete še naprej…

Komentiraj