Ustavo "tepihujejo" delavci migranti in ne dr. Milan Brglez. Je bil napad nanj smiseln?
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče (US) je danes v odmevnem primeru zavrglo pritožbo delavcev migrantov proti predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu, ki ni želel določiti roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov o šestih zakonih, ker je menil, da vlagatelji zlorabljajo pravico do referenduma.
Kot je ocenilo Ustavno sodišče, je šlo za "očitno zlorabo referendumske pravice," na kakršno mora biti pozoren vsak državni organ, ki o njej odloča, zloraba pa ne more uživati pravnega varstva.
Spodaj predstavljamo ključne ugotovitve US in spominjamo na politično razpravo ob Brglezovi odločitvi, v kateri so ga nekateri politični tekmeci označili za "tepihovalca ustave".
Čeprav Zakon o referendumu in ljudski iniciativi nima določb o prepovedi zlorabe pravice v zvezi z referendumom, ta izhaja iz ustavnih načel, ki Slovenijo opredeljujejo kot pravno državo, v obrazložitvi sprejetega sklepa piše Ustavno sodišče.
"Splošno sprejeto pravno načelo je, da je pravice treba izvrševati v njihovih mejah in v skladu z njihovim namenom," opozarjajo ustavni sodniki.
Opozorili so, da je US že v predhodnih primerih sprejelo stališče, da pravica do pobude volivcem za zbiranje podpisov ne sme biti uporabljena v protiustavne namene in da ima zato v začetni fazi referendumskega postopka predsednik DZ pooblastilo in dolžnost preprečiti udejanjanje te pravice, če oceni, da gre za njeno zlorabo.
In tudi v tem primeru po mnenju ustavnih sodnikov ni razlogov, oceni predsednika DZ o zlorabi ne bi pritrdilo, saj je "bilo izražanje nezadovoljstva delavcev migrantov in predstavnikov pobudnika z ureditvijo dohodnine splošno znano."
"Pobudnik referendumov je očitno želel zgolj zavlačevati zakonodajne postopke, da bi na ta način dosegel drugačno zakonsko ureditev dohodnine. Pobude volivcem za zbiranje podpisov so bile tako uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika. Taka uporaba pravice v nasprotju z njenim namenom pa tudi po oceni Ustavnega sodišča glede na prikazane okoliščine tega primera pomeni njeno očitno zlorabo," so še zapisali v sklepu.
Ta je bil sprejet s šestimi glasovi za in enim proti. Sodnik dr. Mitja Deisinger je v odklonilnem ločenem mnenju ocenil, da bi odločitev, kakršno je sprejel dr. Brglez, lahko sprejel le državni zbor.
Ob odločitvi, da ne določi roka za zbiranje podpisov, je za Brglezom trdno stala le "njegova" SMC, saj njegova poteza očitno ni bila koalicijsko usklajena.
V Združeni levici so takrat izrazili bojazen, da bi Brglezovo dejanje lahko pomenilo precedens, ki bi v prihodnje lahko privedel do nadaljnjih kršenj referendumske zakonodaje, v NSI pa so dejali, da Brglez nima pravne podlage za zavrnitev podpisov in bodo njegov odstop zahtevali, če mu ustavno sodišče ne bo pritrdilo.
Na odločitev Ustavnega sodišča pa ni čakala opozicijska SDS, ki je Brgleza obtožila protiustavnega delovanja ter tvitala o koncu demokracije ter začetku diktature v Sloveniji.
Predsednika državnega zbora so označili za "tepihovalca ustave" ter zahtevali njegov takojšen odstop. Pri tej zahtevi se je SDS pridružil tudi Aleš Primc.
Da se je Milan Brglez s svojo odločitvijo postavil "nad Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in nad Ustavo RS," je v svojem blogerskem zapisu z naslovom Milan Brglez, tepihovalec ustave RS? ocenil tudi vplivni poslanec SDS dr. Vinko Gorenak.
Kot je maja zapisal Gorenak, je Brglez prekoračil svoja pooblastila in: "preprosto mora razpisati 35 dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov. Torej mora!"
Zato je Gorenak izrazil upanje, da se bodo delavci migranti obrnili na Ustavno sodišče, ki bo "po mojem globokem prepričanju, odpravilo neustavno odločitev Milana Brgleza. Milan Brglez pa se bo v zgodovino, ob taki odločitvi Ustavnega sodišča, vpisal kot »tepihovalec« Ustave RS."
Da se gre SMC nevarno igro, je takrat ocenjevala tudi bivša premierka Alenka Bratušek:
Kot je ocenilo Ustavno sodišče, je šlo za "očitno zlorabo referendumske pravice," na kakršno mora biti pozoren vsak državni organ, ki o njej odloča, zloraba pa ne more uživati pravnega varstva.
Spodaj predstavljamo ključne ugotovitve US in spominjamo na politično razpravo ob Brglezovi odločitvi, v kateri so ga nekateri politični tekmeci označili za "tepihovalca ustave".
Čeprav Zakon o referendumu in ljudski iniciativi nima določb o prepovedi zlorabe pravice v zvezi z referendumom, ta izhaja iz ustavnih načel, ki Slovenijo opredeljujejo kot pravno državo, v obrazložitvi sprejetega sklepa piše Ustavno sodišče.
"Splošno sprejeto pravno načelo je, da je pravice treba izvrševati v njihovih mejah in v skladu z njihovim namenom," opozarjajo ustavni sodniki.
Opozorili so, da je US že v predhodnih primerih sprejelo stališče, da pravica do pobude volivcem za zbiranje podpisov ne sme biti uporabljena v protiustavne namene in da ima zato v začetni fazi referendumskega postopka predsednik DZ pooblastilo in dolžnost preprečiti udejanjanje te pravice, če oceni, da gre za njeno zlorabo.
In tudi v tem primeru po mnenju ustavnih sodnikov ni razlogov, oceni predsednika DZ o zlorabi ne bi pritrdilo, saj je "bilo izražanje nezadovoljstva delavcev migrantov in predstavnikov pobudnika z ureditvijo dohodnine splošno znano."
"Pobudnik referendumov je očitno želel zgolj zavlačevati zakonodajne postopke, da bi na ta način dosegel drugačno zakonsko ureditev dohodnine. Pobude volivcem za zbiranje podpisov so bile tako uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika. Taka uporaba pravice v nasprotju z njenim namenom pa tudi po oceni Ustavnega sodišča glede na prikazane okoliščine tega primera pomeni njeno očitno zlorabo," so še zapisali v sklepu.
Ta je bil sprejet s šestimi glasovi za in enim proti. Sodnik dr. Mitja Deisinger je v odklonilnem ločenem mnenju ocenil, da bi odločitev, kakršno je sprejel dr. Brglez, lahko sprejel le državni zbor.
Politiki maja: ZL: bojazen pred precedensom za kršenje referendumske zakonodaje, SDS: groba kršitev ustave in zakona
Ob odločitvi, da ne določi roka za zbiranje podpisov, je za Brglezom trdno stala le "njegova" SMC, saj njegova poteza očitno ni bila koalicijsko usklajena.
V Združeni levici so takrat izrazili bojazen, da bi Brglezovo dejanje lahko pomenilo precedens, ki bi v prihodnje lahko privedel do nadaljnjih kršenj referendumske zakonodaje, v NSI pa so dejali, da Brglez nima pravne podlage za zavrnitev podpisov in bodo njegov odstop zahtevali, če mu ustavno sodišče ne bo pritrdilo.
Na odločitev Ustavnega sodišča pa ni čakala opozicijska SDS, ki je Brgleza obtožila protiustavnega delovanja ter tvitala o koncu demokracije ter začetku diktature v Sloveniji.
Zaradi protiustavne odločitve predlagamo razrešitev predsednika Državnega zbora. Več na: https://t.co/vKoqgYRMTT pic.twitter.com/A9U8uZejuA
— SDS (@strankaSDS) May 3, 2016
Predsednika državnega zbora so označili za "tepihovalca ustave" ter zahtevali njegov takojšen odstop. Pri tej zahtevi se je SDS pridružil tudi Aleš Primc.
Čakam junaka, poslanca Cerarjeve stranke, ki bo vložil predlog za zamenjavo predsednika DZ. Njihova dolžnost je, da ga zamenjajo.
— Primc Ales (@ales_primc) May 2, 2016
Da se je Milan Brglez s svojo odločitvijo postavil "nad Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in nad Ustavo RS," je v svojem blogerskem zapisu z naslovom Milan Brglez, tepihovalec ustave RS? ocenil tudi vplivni poslanec SDS dr. Vinko Gorenak.
Kot je maja zapisal Gorenak, je Brglez prekoračil svoja pooblastila in: "preprosto mora razpisati 35 dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov. Torej mora!"
Zato je Gorenak izrazil upanje, da se bodo delavci migranti obrnili na Ustavno sodišče, ki bo "po mojem globokem prepričanju, odpravilo neustavno odločitev Milana Brgleza. Milan Brglez pa se bo v zgodovino, ob taki odločitvi Ustavnega sodišča, vpisal kot »tepihovalec« Ustave RS."
Da se gre SMC nevarno igro, je takrat ocenjevala tudi bivša premierka Alenka Bratušek:
@StrankaSMC in Brglez se mal igrata z ljudmi. O vsem razmišljajo in proučujejo, v primeru referenduma pa kar direktno, na prvo žogo. Nevarno
— Alenka Bratušek (@ABratusek) May 3, 2016
Me veseli, da se je načelna drža #Brglez končno izplačala in upam, da bodo politiki vseh barv večkrat namesto preračunljivi načelni.
— Uroš Petohleb (@UrosPetohleb) July 21, 2016
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
1 komentar
mike.viams
Zelo na kratko: V Slovenija je vladavina prava... in ljudstva! To je smisel demokracije. Če trenutna oblast krši pravice ljudstva ali sprejema odločitve, ki ljudstvu škoduje, lahko ljudstvo nasprotuje takim odločitvam in se jim tudi upre. In eden od načinov upora je tudi državljanska nepokorščina. Saj, posamezna dejanja take državljanske nepokorščine so lahko celo nezakonita, vendar ljudstvo ima pravico izraziti nasprotovanje in tega ne more in ne sme v demokratični družbi nihče omejevati. Ne oblast ne ustavno sodišče!
Ja, kaj drugega kot državljanska nepokorščina pa naj bi ta referendumska pobuda bila. Torej, navkljub navidezni zakonitosti je ustavno sodišče spregledalo pravico do državljanske nepokorščine. Če ta ni dovoljena, potem tudi demokracije ni. Nikjer, ne samo v Sloveniji.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.