Ustavo "tepihujejo" delavci migranti in ne dr. Milan Brglez. Je bil napad nanj smiseln?

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče (US) je danes v odmevnem primeru zavrglo pritožbo delavcev migrantov proti predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu, ki ni želel določiti roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov o šestih zakonih, ker je menil, da vlagatelji zlorabljajo pravico do referenduma.

Kot je ocenilo Ustavno sodišče, je šlo za "očitno zlorabo referendumske pravice," na kakršno mora biti pozoren vsak državni organ, ki o njej odloča, zloraba pa ne more uživati pravnega varstva.

Spodaj predstavljamo ključne ugotovitve US in spominjamo na politično razpravo ob Brglezovi odločitvi, v kateri so ga nekateri politični tekmeci označili za "tepihovalca ustave".

Čeprav Zakon o referendumu in ljudski iniciativi nima določb o prepovedi zlorabe pravice v zvezi z referendumom, ta izhaja iz ustavnih načel, ki Slovenijo opredeljujejo kot pravno državo, v obrazložitvi sprejetega sklepa piše Ustavno sodišče.

"Splošno sprejeto pravno načelo je, da je pravice treba izvrševati v njihovih mejah in v skladu z njihovim namenom," opozarjajo ustavni sodniki.

Opozorili so, da je US že v predhodnih primerih sprejelo stališče, da pravica do pobude volivcem za zbiranje podpisov ne sme biti uporabljena v protiustavne namene in da ima zato v začetni fazi referendumskega postopka predsednik DZ pooblastilo in dolžnost preprečiti udejanjanje te pravice, če oceni, da gre za njeno zlorabo.

In tudi v tem primeru po mnenju ustavnih sodnikov ni razlogov, oceni predsednika DZ o zlorabi ne bi pritrdilo, saj je "bilo izražanje nezadovoljstva delavcev migrantov in predstavnikov pobudnika z ureditvijo dohodnine splošno znano."

"Pobudnik referendumov je očitno želel zgolj zavlačevati zakonodajne postopke, da bi na ta način dosegel drugačno zakonsko ureditev dohodnine. Pobude volivcem za zbiranje podpisov so bile tako uporabljene v nasprotju z njihovim namenom in zgolj za uresničitev povsem drugega namena pobudnika. Taka uporaba pravice v nasprotju z njenim namenom pa tudi po oceni Ustavnega sodišča glede na prikazane okoliščine tega primera pomeni njeno očitno zlorabo," so še zapisali v sklepu.

Ta je bil sprejet s šestimi glasovi za in enim proti. Sodnik dr. Mitja Deisinger je v odklonilnem ločenem mnenju ocenil, da bi odločitev, kakršno je sprejel dr. Brglez, lahko sprejel le državni zbor.

Politiki maja: ZL: bojazen pred precedensom za kršenje referendumske zakonodaje, SDS: groba kršitev ustave in zakona


Ob odločitvi, da ne določi roka za zbiranje podpisov, je za Brglezom trdno stala le "njegova" SMC, saj njegova poteza očitno ni bila koalicijsko usklajena.

V Združeni levici so takrat izrazili bojazen, da bi Brglezovo dejanje lahko pomenilo precedens, ki bi v prihodnje lahko privedel do nadaljnjih kršenj referendumske zakonodaje, v NSI pa so dejali, da Brglez nima pravne podlage za zavrnitev podpisov in bodo njegov odstop zahtevali, če mu ustavno sodišče ne bo pritrdilo.

Na odločitev Ustavnega sodišča pa ni čakala opozicijska SDS, ki je Brgleza obtožila protiustavnega delovanja ter tvitala o koncu demokracije ter začetku diktature v Sloveniji.



Predsednika državnega zbora so označili za "tepihovalca ustave" ter zahtevali njegov takojšen odstop. Pri tej zahtevi se je SDS pridružil tudi Aleš Primc.





Da se je Milan Brglez s svojo odločitvijo postavil "nad Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in nad Ustavo RS," je v svojem blogerskem zapisu z naslovom Milan Brglez, tepihovalec ustave RS? ocenil tudi vplivni poslanec SDS dr. Vinko Gorenak.

Kot je maja zapisal Gorenak, je Brglez prekoračil svoja pooblastila in: "preprosto mora razpisati 35 dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov. Torej mora!"

Zato je Gorenak izrazil upanje, da se bodo delavci migranti obrnili na Ustavno sodišče, ki bo "po mojem globokem prepričanju, odpravilo neustavno odločitev Milana Brgleza. Milan Brglez pa se bo v zgodovino, ob taki odločitvi Ustavnega sodišča, vpisal kot »tepihovalec«  Ustave RS."

Da se gre SMC nevarno igro, je takrat ocenjevala tudi bivša premierka Alenka Bratušek:







KOMENTAR: Uredništvo
US je odločilo po Ustavi in zdravi pameti. So po slednji ravnali tudi preračunljivi politiki?
Že maja smo v komentarju na Domovini ocenili, da gre pri referendumskih pobudah delavcem migrantov za "svojevrstno posilstvo nad demokracijo in lep prikaz, kako na nizki točki je pri nas spoštovanje demokratičnih mehanizmov," ter da je "predsednik državnega zbora presekal gordijski vozel tovrstnih pohabljenj legitimnega demokratičnega mehanizma, ki so se začela množiti." Da je bila odločitev v prid zdravorazumske uporabe prava, je sedaj pritrdilo tudi Ustavno sodišče. Žal pa je to prezrl del desne politike, ki je situacijo izkoristil za ostri napad na predsednika državnega zbora ter za dobrikanje skupini volivcev, ki so državo izsiljevali na takšen način. Na Twitterju se je takrat od kritike iskrilo, danes pa je to družabno omrežje zavito v pomenljiv molk. Zgornji primer je z vidika politične analize zanimiv zaradi tega, ker dobro ponazarja politiko "destrukcije za vsako ceno," ki jo pogosto igra dominantna desna politika. S tem sicer utrjuje svoje položaje in res da ji danes v konkretnem primeru nihče od njenih volivcev neupravičene kritike na Brglezov račun ne zameri. A v takšnem pristopu je potrebno tudi iskati razloge za omajan ugled desnice v javnem prostoru in omejitev dosega na slabo tretjino angažiranega volilnega telesa. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30