Ustavno sodišče z odločitvijo na roko tistim, ki se jim ne mudi v "penzijo"

Uredništvo
vir foto: Slovenec.org
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče je v minulem obdobju zadržalo že serijo zakonskih rešitev desnosredinske vlade do končne presoje sodišča; med bolj izpostavljenimi sta Zakon o investicijah v Slovensko vojsko ter, kot zdaj poroča 24ur.com, tudi člena iz PKP7, ki delodajalcu omogočata, da z delavcem, ko izpolni pogoje za starostno upokojitev, konča delovno razmerje.

Ustavno presojo so vložili sindikati, ki menijo, da je takšna možnost delodajalca diskriminatorna in zato protiustavna. Ustavni sodniki so ocenili, da je zadržanje izvajanja členov zakona do končne odločitve potrebno, saj bi bile posledice morebitne protiustavne ureditve prevelike.

Z mnenjem večine se nista strinjala ustavna sodnika ddr. Klemen Jaklič in Marko Šorli.

Po sprejetih spremembah 89. člena Zakona o delovnih razmerjih in prvega odstavka 156.a člena Zakona o javnih uslužbencih preko PKP7 zakonskega paketa, bi o nadaljnji zaposlitvi delavca, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, odločala tako delodajalec kot delavec.

Kar pa je zmotilo sindikate, ki trdijo, da je tako uveden nov razlog za odpoved delovnega razmerja - torej izpolnitev pogojev za starostno pokojnino, brez utemeljitve drugih razlogov - kar pa po njihovem prepričanju pomeni diskriminacijo na starostni osnovi.

Očitno se trditev sindikatov zdi dovolj prepričljiva večini ustavnih sodnikov, da zaustavijo izvajanje omenjenih zakonskih členov. Iz ustavnega sodišča so tako sporočili, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži učinkovanje vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, izdanih na podlagi tretjega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih in prvega odstavka 156.a člena Zakona o javnih uslužbencih.


Ministrstvo za gospodarstvo, delo, združenja delodajalcev ter Zveza društev upokojencev podpirajo uzakonjeno rešitev


Od zadržanja zakona imajo škodo predvsem delodajalci, ki so že ali so nameravali prekiniti delovno razmerje s starejšimi delavci, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev.

"V praksi se pogosto dogaja, da mladi ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj nekateri starejši delavci ostajajo v delovnem razmerju še dolgo potem, ko že izpolnijo pogoje za starostno upokojitev,  o tem pa delodajalec nima pravice odločati," težavo iz prakse opisujejo na Obrtni zbornici Slovenije.

Da gre za nujen in učinkovit ukrep, ki bo koristil tako mladim iskalcem zaposlitve kot starejšim delavcem, je prepričan tudi minister za delo, družino in socialne zadeve, Janez Cigler Kralj. »Vem, da je tudi nekaj nasprotovanja temu ukrepu, a gre večinoma tudi za napačno interpretacijo,« je dejal pred časom. In ni se motil.



Tudi Minister za gospodarstvo, Zdravko Počivalšek, opozarja na manipulacijo z izrazoslovjem: »Ne gre za prisilno upokojevanje. Gre le za to, da se bo delodajalec z delavcem, ki bi se lahko upokojil, o nadaljevanju njegovega dela dogovoril,« je dejal pred časom.

Da pri teh členih ne gre za prisilno upokojevanje, pa že ves čas opozarjajo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije. Prepričani so, da bodo delodajalci pri uporabi tega zakona ravnali preudarno in odgovorno.

Presenetljivo, ali pa tudi ne, pa rešitev, ki bi odprla delovna mesta za mlade ljudi, ni podprl sindikat Mladi+, ki ga vodi znana aktivistka in protestnica Tea Jarc. To, da bi ob upokojevanju starejših dobivali priložnost mladi kadri, so po njihovem prepričanju "buče", saj delodajalci teh delovnih mest ne bi ohranili.

Pred kakršnokoli objavo svoje odločitve je o zadržanju omenjenih členov  že včeraj zvečer poročal portal 24ur, kar je zmotilo predsednika vlade Janeza Janšo:


KOMENTAR: Uredništvo
Ustavno sodišče zdaj že serijsko blokira vladno spreminjanje statusa quo
Levi politiki, mediji in mnenjski voditelji brez predaha govorijo, da si Janša v Sloveniji podreja vse demokratične vzvode oblasti ter ga v tujini prikazujejo kot velikega avtokrata, ki posega v medije, pravosodje in v druge demokratične institucije. A edina resnica je, da je v sistemu strahovite splošne družbene premoči ideološke in politične levice desnosredinska vlada, ko tu in tam vendarle uspe priti na oblast, povsem nebogljena. Brez zapletov ne morejo spremeniti niti nekaj nedolžnih členov Zakona o delovnih razmerjih, ki bi delodajalcem omogočalo nekaj, kar je v večini zahodnih držav samoumevno. Problem, ki ga rešujejo je povsem praktičen in, še posebej v javni upravi, pogost. Ljudem na nekaterih delovnih mestih, ki so že zdavnaj zadostili pogojem za starostno upokojitev, se v penzion ne mudi; morda so doma sami, ne vedo kar bi počeli, v službi pa je prijetna družba, dobra plača in ne pretirano naporen delavnik. Kaj zato, če zadaj čaka generacija zavzetih, sveže izšolanih mladih, oni naj še kar malo počakajo. Dejstvo je, da delavca, ki je priden, koristen, doprinaša h kolektivu, noben delodajalec tudi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev ne bo odslovil, če bo seveda ta sam želel ostati. Strah je na mestu le pri tistih, ki se zavedajo, da na določenih delovnih mestih vedrijo le v lastno korist. Ta strah ne more biti povezan z gmotnim stanjem, saj spremembe ob upokojitvi predvidevajo še izdatno odpravnino. Kako bi tukaj prišlo do diskriminacije, si je po zdravi pameti težko predstavljati. Odločitev ustavnega sodišča, v enakem razmerju 6:2, kot smo ga vajeni, zato preseneča. Ali pa, navsezadnje, tudi ne. Ob seriji tovrstnih presoj pa se upravičeno lahko začnemo spraševali ali pri njih v ospredje vendarle ne prodirajo z ideologijo, oziroma svetovnonazorsko opredelitvijo, ali celo z averzijo do nesorodne politične oblasti, kontaminirani argumenti. Kritike nekaterih eminentnih pravnikov številnih dosedanjih odločitev in presoj te sestave ustavnega sodišča takšen sum kvečjemu utrjujejo.   
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Malomarni ukrepi in milijardna škoda za slovensko kmetijstvo: Gre za uničenje kapitala, ki ga ne dobi nihče drug, pravi Goran Živec (2. del)
  • 20. 01. 2024
Ustavni sodnik Jaklič kolegom znova nalil čistega vina: razsodba je politično pristranska
  • 27. 03. 2024
Neustaven poskus "depolitizacije" KGZS s strani vladne koalicije
  • 16. 04. 2024