Ustavno sodišče sprejelo odločitev, ki lahko resno zamaje vladne načrte z 2. tirom. Lahko Vili Kovačič zmaga proti Benu Johnsonu?

Uredništvo
2

Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in del Zakona o referendumski kampanji sta v neskladju z ustavo! Tako je danes presodilo Ustavno sodišče Republike Slovenije.

Pri tem je izpostavilo predvsem dve neskladnosti. Ustavno ni sporno, da vlada sodeluje v referendumskem postopku, je pa nedopustno, da vodi enostransko referendumsko kampanjo. To pomeni, da v te namene ne more nameniti proračunskega denarja. 

Obenem pa mora imeti Vrhovno sodišče izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti.

Ustavno sodišče sicer ni presojalo o konkretnem postopku – referendumu o Zakonu o 2. tiru – saj je ta presoja stvar Vrhovnega sodišča.

Če bo to glede pritožbe Vilija Kovačiča presodilo, da so nepravilnosti vplivale na izid referendumskega glasovanja, lahko pričakujemo razveljavitev in ponovitev referenduma o 2. tiru.

Spomnimo, Vlada je bila ključni akter za uveljavitev zakona o 2. tiru v referendumski kampanji, za kar si je iz državnega proračuna vzela tudi 97.000 evrov.

In ravno to je po soglasnem mnenju ustavnih sodnikov v nasprotju z ustavo.

“Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno, celovito in transparentno,” so v odločbi zapisali ustavni sodniki.

Pravijo sicer, da se v referendumskem postopku lahko izreče “za” ali “proti” zakonu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo. In samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunska sredstva.

Neskladja z ustavo, ki jih je ugotovilo US /in si jih lahko podrobneje preberete tukaj/ mora državni zbor odpraviti v letu dni.

Dokončna odločitev, kaj bo z referendumom o 2. tiru, v rokah Vrhovnega sodišča

Odločitev US pa sama po sebi še ne pomeni, da je bilo z referendumom o 2. tiru kaj narobe v tolikšni meri, da bi se posegalo v njegov rezultat.

To bo moralo, na pritožbo Vilija Kovačiča, ki je sprožil celoten postopek, sedaj odločiti Vrhovno sodišče.

Vrhovni sodniki lahko Kovačičevo pritožbo zavrnejo, če ugotovijo, da do nepravilnosti ni prišlo, ali pa te niso mogle vplivati na izid glasovanja. Lahko ji ugodijo, razveljavijo glasovanje in odredijo novo glasovanje, če so nepravilnosti bistveno vplivale na rezultat. Lahko pa pritožbi tudi ugodijo, razveljavijo glasovanje in sami ugotovijo izid referenduma.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v pritrdilnem ločenem mnenju poudaril, da je sam sicer glasoval za sprejeto odločitev, vendar se je hkrati zavzemal, da bi o vprašanju odločilo Ustavno sodišče samo. S tem bi bila dilema o (ne)veljavnosti referenduma rešena pred roki, vezanimi na črpanje evropskih sredstev. “Kaj pomaga pravica, ki pa je ni mogoče uresničiti, ker je prišla prepozno?” pravi Jaklič. Njegovo mnenje v celoti tukaj

Prvi odzivi akterjev in državljanov

Odločitev ustavnega sodišča že sproža različne odzive. Ustavi pravnik dr. Jurij Toplak je za MMC RTV vladno “prepovedano pomoč” zgolj eni strani v višini 97 tisočakov označil za doping, katerega sankcija je lahko le razveljavitev.

Podobno meni tudi pobudnik referenduma in pritožnik na Vrhovno sodišče, Vili Kovačič, ki v nasprotnem primeru napoveduje pot na Evropsko sodišče za človekove pravice. Referendum bi po njegovo lahko ponovili ob državnozborskih ali lokalnih volitvah.

Predsednik vlade dr. Miro Cerar pa pravi, da bodo odločitev Vrhovnega sodišča spoštovali, je pa po njegovem nenavadno, da zakonodaja, ki je veljala praktično od osamosvojitve dalje, prav v primeru referendumskih postopkov o zakonu o drugem tiru ni prestala ustavne presoje.

Odločitev ustavnega sodišča je morda razumna, ni pa športna
Miro Cerar ima prav, da smo vse dosedanje referendume izvedli po obstoječi zakonodaji (z nekaterimi spremembami skozi čas), in da je vlada pogosto koristila zakonsko možnost, da zagovarja svojo stran; tudi s porabo davkoplačevalskega denarja.

A odločitev Ustavnih sodnikov vseeno ni nenavadna, kot pravi premier, temveč ima svojo logiko – izzivalce vlade namreč postavlja v neenakovreden položaj, saj lahko oblast, za razliko od njih, za dosego svojega koristi davkoplačevalski denar. To se je do sedaj razumelo kot nekakšen privilegij vladajočih. Do sedaj, ker pač v samostojni zgodovini še tega ni nihče izpodbijal – in če ni sodnika, ni tožnika, pravijo. Vili Kovačič je, predvsem pri pravnih manevrih, spreten bolj, kot mu pripisujejo.

Kljub vsemu soglasna odločitev ustavnih sodnikov, da je referendumska zakonodaja v nasprotju z ustavo, še ne pomeni, da bo referendum o 2. tiru razveljavljen in ponovljen. Ključna bo namreč ocena Vrhovnih sodnikov, ali je protiustavna prednost, ki si jo je vzela vlada, bistveno vplivala na referendumski rezultat. In ta ni bil pretirano tesen.

Za izpodbitev zakona bi namreč moralo proti glasovati 342 tisoč, oziroma 20 % vseh volilnih upravičencev, a teh glasov je bilo le dobrih 161 tisoč, niti polovico potrebnih. Obenem je še vedno več (54 %) ljudi glasovalo za zakon kot proti njemu, s čemer ni bilo zadoščeno tudi drugemu pogoju za njegovo razveljavitev.

Bi torej bil rezultat drugačen, če si vlada ne bi vzela proračunskega denarja in bi izpostavljala tako dejstva za kot proti zakonu? Resnici na ljubo, skoraj zagotovo ne.

Kljub temu pa je dilema podobna situaciji, v kateri bi Vili Kovačič na 100 metrov pomeril proti dopingiranemu Benu Johnsonu. Ben bi z lahkoto zmagal, sodniki pa bi presodili, da je kanadski šprinter sicer res dopingiran, ampak je pomembno zgolj, ali bi rekreativec Vili lahko zmagal, če bi Ben bil čist.

Odgovor na to dilemo poznamo, a po športnih pravilih bi bil Ben diskvalificiran, Vili pa zmagovalec. Po pravilih naših ustavnih sodnikov pa se lahko obrne drugače.

2 KOMENTARJI

  1. Vprašam vas: Ali Jakov Fak lahko premaga kristjanofobe na 24ur.com? To je tista POPTVjeva banda, ki hoče za vsakega uporabnika od operaterjev 5€. Ali jih res ni sram?
    Odgovorim sama: Ne ni jih sram, če Jakov Fak osvoji zlato kolajno bodo prvi pricvilili do njega.

  2. Vsi referendumi v zadnjih 27 letih so NIČNI. NISMO V NATU, NISMO GLASOVALI, DA GRE HRVAŠKA V EU, NISMO GLASOVALI, DA SE ZAPREJO TRGOVINE.
    SREČA, DA SMO GLASOVALI ZA SAMOSTOJNOST, ŠE V SOCIALISTIČNI DRŽAVI, DRUGAČE BI TUDI TA REFERENDUM BIL
    N E V E L J A V E N.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime