Ustavno sodišče: Karitasa se ne sme diskriminirati pri javnih razpisih
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenska Karitas spada med dobrodelne in socialne cerkvene ustanove, ki morajo imeti enako možnost sodelovanja na javnih razpisih kot druge dobrodelne organizacije, je odločilo Ustavno sodišče.
S to odločitvijo je potrdilo, da je Slovenska karitas izenačena z ostalimi dobrodelnimi organizacijami v Sloveniji.
Slovenska karitas se je leta 2011 pritožila na odločbo Urada Vlade RS za komuniciranje, ki je s sklepom zavrnil vlogo na javni razpis za sofinanciranje informativno-komunikacijskih izobraževalnih dejavnosti nevladnih organizacij.
Razlog za zavrnitev je bil, da Slovenska karitas ne izpolnjuje pogoja statusne organiziranosti, to je nevladne organizacije, ki deluje kot društvo, ustanova ali zavod, ker je pravnoorganizacijska oblika Slovenske karitas »verska skupnost in podobne verske organizacije«. Pritožbi na takšno interpretacijo je sedaj ugodilo Ustavno sodišče, ki je razveljavilo odločbi Vrhovnega in Upravnega sodišča ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Ustavno sodišče je tako jasno in nedvoumno povedalo, da ni dovoljena neenakost dobrodelnih pravnih oseb cerkvenega prava s sedežem v Sloveniji v primerjavi z drugimi dobrodelnimi organizacijami, do katere bi prihajalo zgolj zaradi njihove drugačne pravne organiziranosti.
S kandidiranjem na razpisih so imeli v preteklosti težave občasno, predvsem, kjer so bili razpisi omejeni na zavode, društva in ustanove in niso vključevali humanitarnih organizacij. Tako je bilo predvsem »zaradi nepoznavanja ureditve Karitas ter zaradi pomankanja zakonske opredelitve, kdo je nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu,« pravi generalni tajnik Slovenske karitas mag. Cveto Uršič.
Razpisodajalce so na to pomankljivost opozorili, s čimer je bil razpis v naslednjem letu odprt tudi zanje. S podobno težavo pa so se spopadale tudi mnoge župnijske karitas, ki niso bile izenačene z drugimi dobrodelnimi organizacijami na lokalni ravni.
»Iz vseh teh navedenih razlogov smo se pred leti odločili, da tudi po pravni poti uredimo to področje in zagotovimo enakopravno obravnavo organizacij Karitas in enakopravne možnosti za financiranje. S to odločbo sočasno sovpada tudi sprejemanje Zakona o NVO v javnem interesu, kjer so enakopravno vključene tudi organizacije Karitas. Ta zakon nedvoumno opredeljuje status NVO, kar bo lahko v bodoče enoten in smiseln kriterij pri razpisih,« je za Domovino dejal mag. Uršič in dodal, da upa, da bo ta zakon čim prej sprejet.
Karitas v zadnjih letih pomaga vse več ljudem. V letu 2016 je svojemu delu namenila skoraj 10 milijonov evrov. Kot pravijo, prihaja iz naslova javnih razpisov za 457 župnijskih in šest škofijskih Karitas ter dva zavoda približno polovico sredstev organizacije. Ta po besedah generalnega tajnika namenijo za socialno varstvene programe na področju odvisnosti, materinskih domov, brezdomstva in razvojne pomoči, evropske hrane, umanitarne dejavnosti, javnih del preko Zavoda za zaposlovanje, pridobijo pa tudi sredstva iz naslova Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.
S to odločitvijo je potrdilo, da je Slovenska karitas izenačena z ostalimi dobrodelnimi organizacijami v Sloveniji.
Zakaj drugim dobrodelnim organizacijam ni bila enakovredna?
Slovenska karitas se je leta 2011 pritožila na odločbo Urada Vlade RS za komuniciranje, ki je s sklepom zavrnil vlogo na javni razpis za sofinanciranje informativno-komunikacijskih izobraževalnih dejavnosti nevladnih organizacij.
Razlog za zavrnitev je bil, da Slovenska karitas ne izpolnjuje pogoja statusne organiziranosti, to je nevladne organizacije, ki deluje kot društvo, ustanova ali zavod, ker je pravnoorganizacijska oblika Slovenske karitas »verska skupnost in podobne verske organizacije«. Pritožbi na takšno interpretacijo je sedaj ugodilo Ustavno sodišče, ki je razveljavilo odločbi Vrhovnega in Upravnega sodišča ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Jasno in nedvoumno pojmovanje za lažje delovanje
Ustavno sodišče je tako jasno in nedvoumno povedalo, da ni dovoljena neenakost dobrodelnih pravnih oseb cerkvenega prava s sedežem v Sloveniji v primerjavi z drugimi dobrodelnimi organizacijami, do katere bi prihajalo zgolj zaradi njihove drugačne pravne organiziranosti.
S kandidiranjem na razpisih so imeli v preteklosti težave občasno, predvsem, kjer so bili razpisi omejeni na zavode, društva in ustanove in niso vključevali humanitarnih organizacij. Tako je bilo predvsem »zaradi nepoznavanja ureditve Karitas ter zaradi pomankanja zakonske opredelitve, kdo je nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu,« pravi generalni tajnik Slovenske karitas mag. Cveto Uršič.
Razpisodajalce so na to pomankljivost opozorili, s čimer je bil razpis v naslednjem letu odprt tudi zanje. S podobno težavo pa so se spopadale tudi mnoge župnijske karitas, ki niso bile izenačene z drugimi dobrodelnimi organizacijami na lokalni ravni.
Zahtevali so enakopravnost
»Iz vseh teh navedenih razlogov smo se pred leti odločili, da tudi po pravni poti uredimo to področje in zagotovimo enakopravno obravnavo organizacij Karitas in enakopravne možnosti za financiranje. S to odločbo sočasno sovpada tudi sprejemanje Zakona o NVO v javnem interesu, kjer so enakopravno vključene tudi organizacije Karitas. Ta zakon nedvoumno opredeljuje status NVO, kar bo lahko v bodoče enoten in smiseln kriterij pri razpisih,« je za Domovino dejal mag. Uršič in dodal, da upa, da bo ta zakon čim prej sprejet.
Karitas v zadnjih letih pomaga vse več ljudem. V letu 2016 je svojemu delu namenila skoraj 10 milijonov evrov. Kot pravijo, prihaja iz naslova javnih razpisov za 457 župnijskih in šest škofijskih Karitas ter dva zavoda približno polovico sredstev organizacije. Ta po besedah generalnega tajnika namenijo za socialno varstvene programe na področju odvisnosti, materinskih domov, brezdomstva in razvojne pomoči, evropske hrane, umanitarne dejavnosti, javnih del preko Zavoda za zaposlovanje, pridobijo pa tudi sredstva iz naslova Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.
Karitas v številkah
V karitas je v l. 2016 delovalo več kot 10.820 prostovoljcev, ki so skupaj opravili več kot 547.474 ur prostovoljnega dela.
V letu 2016 je bilo v različne programe Karitas vključenih 163.400 ljudi v stiski po vsej Sloveniji (med 47.000 starejših in 28.790 otrok). 96.270 ljudi je prejemalo pomoč v hrani.
V letu 2016 je Slovenska karitas razdelila 3.668 ton hrane (999 ton več kot leta 2015), 14.060 oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic (skoraj 1.500 več kot leto prej), 12.548 otrok je prejelo šolske potrebščine v obliki paketa ali bonov za delovne zvezke, 1.523 osnovnošolcev in dijakov je bilo deležnih pomoči pri plačilu kosila, prevoza in obšolskih dejavnosti, 146 otrok je bilo vključenih v botrstvo in posvojitev na razdaljo, otroci pa so bili deležni tudi obdarovanj ob praznikih in učne pomoči. V letovanja družin, otrok in starejših v Portorožu je bilo vključenih 687 oseb
V karitas je v l. 2016 delovalo več kot 10.820 prostovoljcev, ki so skupaj opravili več kot 547.474 ur prostovoljnega dela.
V letu 2016 je bilo v različne programe Karitas vključenih 163.400 ljudi v stiski po vsej Sloveniji (med 47.000 starejših in 28.790 otrok). 96.270 ljudi je prejemalo pomoč v hrani.
V letu 2016 je Slovenska karitas razdelila 3.668 ton hrane (999 ton več kot leta 2015), 14.060 oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic (skoraj 1.500 več kot leto prej), 12.548 otrok je prejelo šolske potrebščine v obliki paketa ali bonov za delovne zvezke, 1.523 osnovnošolcev in dijakov je bilo deležnih pomoči pri plačilu kosila, prevoza in obšolskih dejavnosti, 146 otrok je bilo vključenih v botrstvo in posvojitev na razdaljo, otroci pa so bili deležni tudi obdarovanj ob praznikih in učne pomoči. V letovanja družin, otrok in starejših v Portorožu je bilo vključenih 687 oseb
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
2 komentarja
Jernej
Karitas je bila v titovini prepovedana. Tem oblastnikom se še vedno ne da dopovedati, da komunizma in Jugoslavije ni več.
slovenc sm
Ga rabijo zase, da si še naprej polnijo žepe v brezdelju in z govorjenjem ter prodajajnjem lastne ideološke megle.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.