Ustavno sodišče je skupek pomanjkljivosti in nedoslednosti, ki za državljane pomenijo katastrofo

Vir osnovne foto: Slovenec.org
Zadnjič sem poslušal zanimiv strokovni pogovor, kjer je bilo izpostavljeno, da imamo ljudje, v vsakem časovnem obdobju občutek, da živimo v izjemnih časih. Pa naj gre za vojne, epidemije, spremembe sistemov, naravne katastrofe, kot tudi za čisto običajna obdobja, ki so prelomna zgolj nam, ki v njih živimo naša (po nekaterih religijah sicer ne edina) življenja.

To se sprašujem v času, kjer smo dnevno bombardirani z novicami o epidemiji, pogubi, nesposobnosti, lažeh, manipulacijah, sprenevedanjih, dvojnih merilih. Vse je dramatično, glasno, brezkompromisno, skratka »na nož«. Ali v vsem tem »hrupu« t.i. odločilnih trenutkov sploh še prepoznamo res pomembne zgodbe, izzive in ljudi?

Kam recimo umestiti pismo, včeraj objavljeno na Siolu, uglednega in pri nas, upam si trditi, premalo cenjenega/upoštevanega ustavnega sodnika, prof. dr. dr. Klemna Jakliča, doktoranta (ustavnega prava) univerze v Oxfordu in predavatelja na Harvardski univerzi, ki ni (in ne sme biti) kar tako?

Ustavno sodišče je pomembna institucija, katere ugled bi moral biti brezpogojen, strokovnost vrhunska, zaupanje stoodstotno. Pa je? Očitno ne, če celo član sodniškega zbora (z impresivnimi referencami) meni, da je strokovnost porušena in da je odločanje preveč politično.
Ni treba biti doktor prava, da je jasno, da ima življenje prednost pred zbiranjem in protestiranjem.

Nestrokovno torej. Enako utemeljitve odločitev, ki se zdijo, da so velikokrat na nivoju študentov prava in še to ne vedno zadnjih letnikov. V institucijo namreč dvomi nekdo (poleg nas), ki mu, ne glede na to, ali ste levo ali desnosučni, znanja in kompetenc res ne moremo odrekati. In celo bojkotira volitve novega vodstva. Javno. V zvezi z odločanjem te institucije uporablja pojme, kot so: »Argumentativno praznega nizanja paragrafov, žaljivo za zdrav razum oz. neskladno z argumentativno logiko, aktivistično na napačnih osnovah ipd.,« kar naj bi to isto institucijo privedlo celo do točke, »ko predstavlja primer institucionalne "zlorabe prava" v politične namene«.


Posnetek komentarja Matjaža Napasta je na voljo na koncu prispevka.




Gre celo tako daleč, da meni, da je institucija US v krizi in da so kritike laične javnosti v veliki meri upravičene. Prav novi, vnaprej dogovorjeni predsednik, pa naj bi bil najbolj vnet zagovornik zgornjih odklonov. Kaj je torej šlo narobe?

Pravne avtoritete?!


Spomnim se predavanj profesorja dr. Erika Kerševana na Fakulteti za državne študije in svojega presenečenja, ko je postal generalni sekretar Ustavnega sodišča. Ne kar tako funkcije in ne kar tako odgovornosti. In enako se človek zdrzne ob imenovanjih za ustavne in ostale sodnike nekaterih, politično (in tudi drugače) preveč izpostavljenih posameznikov, ki jim je mogoče hitro najti direktne in indirektne (sporne) povezave z aktualno politiko in posameznimi omrežji, ki obvladujejo Slovenijo (osebne sorodstvene vezi, simpatiziranje in javno podpiranje strank ter udejstvovanje na njihovih shodih, nošenje totalitarnih simbolov, …).

In če je to skrajni domet naših sodnikov in predvsem ustavnih sodnikov, potem verjetno takega Ustavnega sodišča ne potrebujemo. Njegov smisel je namreč v tem, da vprašanja pretehtajo tako v pravnem, moralno-etičnem, pravičnem in trenutku primernem smislu.

Skratka, predstavljali naj bi avtoritete, ki s svojo pojavo, znanjem, moralno neoporečnostjo in empatijo razumejo in usmerjajo tok zgodovine. In nagovarjajo in odgovarjajo na temeljna vprašanja vsake nacije, ki jih ljudje različnih strok in nazorov, sami nismo sposobni rešiti. In tukaj se pokaže veličina (ali pa ne), ki je zmožna integritete, eliminacije vsakokratne politike, širše slike in obrazlage materije znotraj veljavnih pravno-ustavnih norm.

Ker za to pri (ustavnem) pravu gre. Zmožnost (ob)razlaganja v danem trenutku na način, ki je v okviru veljavnih ustavno pravnih osnov oz. v »duhu« najvišjega splošnega akta - Ustave. Odličen primer je Ameriška ustava iz leta 1787 (uporaba od 1789), ki je z nekajkratnimi posegi (amandmaji), brez temeljitih sprememb in posegov vanjo, zdržala do današnjih dni. Razlog je v načinu »uporabe« t.i. »duha« ustavnega besedila, ki je aktualno še danes. Odgovori na trenutna družbeno-pravna vprašanja pa so odvisni od vsakokratne razlage tega osnovnega »duha« besedila, tudi z upoštevanjem aktualnega časa (in njegovih značilnosti) seveda.

Pri nas pa so z razlagami težave že na nižjih sodiščih, kjer vse preveč sodnikov išče pravno podlago za točno določeno situacijo (logika nizanja paragrafov), namesto da bi sodili in razsodili v duhu teh podlag, skladno s pravnimi, moralnimi in predvsem pravičnimi načeli.

Vse prevečkrat o res pomembnih zadevah pretehtajo proceduralne napake namesto vsebinskih odločanj, vračanja v ponovno odločanje namesto sprejemanja odločitev, vsakokratno spreminjanje sodnih praks, dopuščanja možnosti neskončnih pritožb in zavlačevanj.

Enako je preveč spornih imenovanj sodnikov (ponavljanje glasovanj za kandidate v parlamentu) in (ne)sankcioniranja napak posameznikov (revizija Računskega sodišča ugotavlja, da v okviru Sodnega sveta to ni urejeno učinkovito – sam sebe namreč težko ocenjuješ in sankcioniraš realno). Premalo je tudi omejitev glede primernosti kandidatov (pravna diploma in strokovni izpit pač nista dovolj).

In US je nato vse to na kubik. Skupek vseh pomanjkljivosti in nedoslednosti na najvišjem nivoju, ki za nas, navadne državljane, pomenijo katastrofo in vprašljivo pravno (ne)varnost. Ni treba biti doktor prava, da je jasno, da ima življenje prednost pred zbiranjem in protestiranjem.

In če tukaj večina ustavnih sodnikov »iz petnih žil« utemeljuje nasprotno, je poslanstvo te institucije, vsaj z vidika »navadnega« državljana, več kot vprašljivo. Od tu do vprašanja »ali jih potrebujemo?« je zgolj še korak, a upam, da tam, kljub vsemu, še nismo.

Bi pa moralo biti javno pismo ustavnega sodnika s takimi referencami vsakemu, ne glede na politično pripadnost, znak za alarm. Ker, če njemu edino še preostane bojkot in javna pisma, potem se nam vsem ostalim resnično slabo piše.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike