Ustavno sodišče dopustilo referendum o čaščenju Josipa Broza Tita. Se bosta levica in desnica poenotili?

Iz praznovanja Dneva mladosti 1979 (vir: Youtube)
POSLUŠAJ ČLANEK
Posvetovalni referendum o preimenovanju Titove ceste v Radencih se lahko zgodi, je odločila večina ustavnega sodišča. Presojo ustavnosti referenduma je kot občan Radencev vložil župan občine Roman Leljak, saj je menil, da poimenovanje ceste po jugoslovanskem diktatorju posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, ohranitev poimenovanja pa bi to stanje ohranilo.

Vendar, ker posvetovalni referendum ni pravno-formalno zavezujoč, šest ustavnih sodnikov meni, da občan Leljak v zvezi s tem sploh nima pravnega interesa, zato so njegovo vlogo zavrgli.

A sodnik ddr. Klemen Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju opozarja, da je Leljakov pravni interes nesporen, saj bo odločitev o referendumu s protiustavno vsebino v vsakem primeru zanj kot občana imela posledice. 

Pa se ima Leljak za bati referendumskega rezultata? Glede na zadnjo občutljivost politične levice na varstvo demokracije, človekovih pravic in dostojanstva, bi bilo za pričakovati skupno sporočilo politike, da se poslovi od simbolov časa, ki predstavljajo nasprotje vsemu, za kar se danes pregovorno zavzemajo tako levi kot desni. A verjetno bi bilo tako razmišljati le preveč naivno, ugotavljamo v komentarju uredništva.  

"Ali ste za to, da se preimenuje Titova cesta v Radencih?" je vprašanje posvetovalnega referenduma, ki ga zahteva 127 občanov Radencev glede namere župana Romana Leljaka, da tamkajšnjo Titovo cesto preimenuje v Cesto osamosvojitve Slovenije.

Leljak je njihovo zahtevo izpodbijal na ustavnem sodišču, češ da o tem vprašanju občani ne bi smeli referendumsko odločati, saj obstoječe poimenovanje ceste po Titu posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, morebitna odločitev občanov za ohranitev tega poimenovanja pa bi takšno stanje ohranila.

Po Leljakovem prepričanju gre za kršenje 90. člena Ustave, ki med drugimi
določa tudi prepoved razpisa referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na
področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Meni, da
navedena prepoved velja za vse oblike referenduma, torej tudi za konkretni posvetovalni
referendum, katerega rezultat v prid ohranitvi poimenovanja pa bi grobo posegel v njegovo pravico do osebnega dostojanstva, saj se .

Po Leljakovem prepričanju gre tudi za neskladje s pravico do osebnega dostojanstva, Ustavno listino Združenih narodov in Splošno deklaracijo  človekovih pravic iz leta 1948 in Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope in z "mednarodnimi pravnimi načeli", ter na soglasno sprejeto odločbo US iz leta 2011 v primeru Titove ceste v Ljubljani, iz katere naj bi izhajalo, da je vsako
oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima protiustavno.


"A odločitev, sprejeta na posvetovalnem referendumu, ne zavezuje občinskih organov in zato nima neposredno pravno zavezujočih učinkov," meni 6 od devetih ustavnih sodnikov tega sklica. Kot izpostavljajo, posledice lahko nastanejo šele s splošnim aktom, ki bi ga občina sprejela na podlagi referendumske odločitve. "Predpis, s katerim je razpisan posvetovalni referendum, neposredno ne vpliva na pravni položaj pobudnika, zato pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti akta," so zapisali v obrazložitvi odločitve.

Jaklič in Šorli: večina si zatiska oči


Drugače od večine pa menijo trije ustavni sodniki. Svojo odločitev proti zavrnitvi presoje je v odklonilnem ločenem mnenju pojasnil ddr. Klemen Jaklič, pridružil pa se mu je tudi ustavni sodnik Marko Šorli. Proti je bila tudi sodnica dr. Dunja Jadek Pensa.

Po prepričanju manjšine je, glede na pojasnjeno, očitno, da pobudnik pravni interes ima. "Razpis takšnega referenduma namreč pomeni, da se ga bo, če bo želel aktivno vplivati na oblikovanje politične volje večine občanov glede vprašanje preimenovanja ali pa ohranitve Titove ceste, moral udeležiti," piše ddr. Jaklič.

Ddr. Klemen Jaklič: "Na voljo ni prav nobenega drugega pravnega foruma, ki bi referendum, če sta njegova vsebina in vprašanje v nasprotju z Ustavo, lahko prepovedal. Kako je torej mogoče zapisati, kot to kar po tekočem traku stori celo večina sodnic/sodnikov, da pobudnik nima neposrednega pravnega interesa?"


Tudi iz tega je sklepati, da se bo, če bo do referenduma prišlo in bo na
odločitev želel vplivati tudi sam, moral o tem vprašanju aktivno izrekati na takšnem
referendumu. Pa tudi, če se ga sam ne bi udeležil in bi ga npr. bojkotiral, bi odločitev
politične večine na referendumu o tem vprašanju zanj kot občana lahko imela posledice.

Obenem posvetovalni referendum, ki pravno formalno ni zavezujoč, vseeno predstavlja
pomembno indikacijo politične volje občanov in tako ni nepomembna usmeritev
Občinskemu svetu in lokalni oblasti nasploh o tem, kakšna je volja tamkajšnjih občanov
oziroma volivcev, nadalje opozarja Jaklič.  Lokalna politična oblast, ki se odloči, da ne bo ravnala v skladu z večinsko izraženo voljo občanov, jemlje v zakup, da na prihodnjih volitvah morda ne bo izvoljena.

"Točno takšnemu političnemu vplivu je institut svetovalnega referenduma tudi namenjen in nesporno je, da ima ta institut svoj vpliv in svojo moč. V nasprotnem ne bi
imelo prav nobenega smisla, da ga je zakonodajalec v zakonu sploh predvidel," piše ustavni sodnik.

Zato je po njegovem povsem nesporno, da ima vsak občan, tudi g. Leljak, neposreden pravni interes za vložitev pobude za izpodbijanje tovrstnega referenduma iz naslova, da bi lahko bila njegova vsebina v nasprotju z Ustavo.

Po prepričanju ddr. Klemna Jakliča in Marka Šorlija si večina tu zatiska oči; "seveda ne zato – naj nihče ne pomisli – ker gre za "napačnega" pritožnika in za "napačno" vsebino pobude, ki bi jo v izogib težavam bilo dobro karseda naglo brez vsebinskega odpiranja spraviti z mize."

Kdaj bodo v Radencih ljudi povprašali, ali bi Titovo cesto vendarle zamenjali s Cesto Osamosvojitve Slovenije, zaradi koronavirusne situacije še ni povsem jasno.



KOMENTAR: Uredništvo
Referendum bo dober lakmusov test, koliko smo Slovenci po tridesetih letih resnično spoznali, kaj je demokracija
Večina ustavnega sodišča se je tokrat spretno izognila odločanju, ki bi morda za koga izmed tam sedečih bilo neprijetno. Sploh v luči zavedanja, da ideološka politična opcija, s katero kateri od njih simpatizira ali ji morda celo pripada, kljub zadnje čase še posebej pogostem sklicevanju na demokratične vrednote, v sebi goji zavezanost komunističnem izročilu, ki ga pooseblja ravno Josip Broz Tito. Ker dvoma dandanes ni, oziroma vsaj ne bi smelo biti, da smo se Slovenci leta 1991 osvobodili od nedemokratičnega sistema, ki je brutalno kršil človekove pravice in človeško dostojanstvo. In simbol tega je bil, kot v Sovjetski zvezi Stalin, pri nas JB Tito. Tako se je navsezadnje z vsemi devetimi glasovi ustavno sodišče enkrat že izreklo. Res pa je, da je zgolj prepovedalo novo imenovanje ulic po simbolih totalitarističnega režima, ne pa tudi zahtevalo preimenovanje že obstoječih. Slednje je pač pustilo v presojo in odločitev ljudi, katerih demokratična zavest je dozorela do te mere, da jim je tovrstno preimenovanje edino smiselno in logično. Ali smo to demokratično zrelost po tridesetih letih že dosegli, pa bo na vzorcu občine Radenci odličen zrelostni test. Kot tudi preverba iskrenosti tistih, ki so danes najglasnejši pri sklicevanju na zavezanost demokratičnim vrednotam, spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva, tudi starostam nekdanjega režima, ki so po tridesetih letih prišli do spoznanja o nujnosti opredelitve  "skupnih vrednot in temeljnih izhodišč za nujni demokratični preporod ter k povezovanju za uresničitev skupnih ciljev v dobro državljank in državljanov Slovenije,” kot so zapisali v svojem Zavezništvu za demokratično Slovenijo. Demokratični preporod, ki si ga želijo, se bo tako lahko začel ravno v občini Radenci, pri opredeljevanju do vrednot, ki so negacija vsega, na kar se danes sklicujejo. Če so torej v svojem spoznanju in prizadevanjih iskreni in se bodo glede tega tudi ustrezno javno opredelili, potem je rezultat referenduma bolj kot ne odločen. Saj je "demokratična stran" iz časa, ko so sami bili še trdi avtoritarci, tem vrednotam zavezana vse od takrat, ko so izpeljali največji projekt v slovenski zgodovini. Tistega, po katerem župan in občinski svet v Radencih nameravata poimenovati sedanjo "Titovo cesto".
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike