Ustavni sodniki še nič o RTV Slovenija, vlada medtem nad vodstvo z novim Zakonom o zavodih po hitrem postopku

Slovenija

Peter Merše

Komentarjev: 7
Foto: Jernej Prelac

Pozornost javnosti je danes znova pritegnila informacija, da se je novela zakona o RTV Slovenija znašla na dnevnem redu plenarne seje Ustavnega sodišča. A tudi po seji stanje na RTV Slovenija ne bo nič drugačno, saj sodniki danes na to temo niso sprejeli nobene odločitve.

Je pa zato toliko bolj pestro dogajanje izven Ustavnega sodišča. Predlagatelj pobude za presojo ustavnosti in predsednik Programskega sveta RTVS Peter Gregorčič je namreč po razkritju, da je sodnica Neža Kogovšek Šalamon delno zaposlena na Mirovnem inštitutu, podal zahtevo po izločitvi sodnice. Vladna koalicija medtem po skrajšanem postopku spreminja Zakon o zavodih, da bi, kot ugotavljamo v komentarju uredništva, po tej poti lahko izsilili zamenjavo generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha.

Na dnevnem redu današnje 10. plenarne seje ustavnega sodišča je bila druga točka namenjena obravnavi pobude za oceno ustavnosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki jo je skupaj z drugimi vložil prvopodpisani Peter Gregorčič, predsednik Programskega sveta RTV Slovenija.

A kot smo izvedeli z ustavnega sodišča, le to »danes ni sprejelo nobene odločitve. O ničemer«. Ustavno sodišče je sicer že februarja zadržalo izvajanje novele zakona do razsodbe, kar pomeni, da svoje delo naprej normalno opravlja obstoječe vodstvo zavoda.

Politični pritiski in konflikt interesov

To pa močno moti zagovornike sprememb, vključno s predstavniki vlade in njenim predsednikom Robertom Golobom, ki Ustavno sodišče redno pozivajo, naj o zadevi odloči čim prej. V želji po čim prejšnji razsodbi je skupina organizacij, ki jo sestavljajo Društvo novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Zavod za kulturo raznolikosti Open in Pravna mreža za varstvo demokracije, na Ustavno sodišče vložila intervencijo, v kateri izkazujejo prepričanje, da je sprememba nujna, za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti.

Ob tem mnogi v javnosti že opozarjajo, da se na Ustavno sodišče vrši politični pritisk na delo sodnikov, ki morajo po ustavi biti neodvisni. Tem pritrjuje tudi ustavni pravnik dr. Miro Cerar, ki je za Televizijo Slovenija včeraj povedal: »Če vlada predlaga prednostno obravnavo in ustavno sodišče opozori na pomen takega vprašanja enkrat, potem je to nekaj normalnega. Če pa se to ponavlja, pa to dobi naravo političnega pritiska.«

Še bolj problematična pa je vloga ustavne sodnice Neže Kogovšek Šalamon. Poleg funkcije ustavne sodnice je namreč še vedno 20-odstotno zaposlena na Mirovnem inštitutu, ki ga je v preteklosti tudi vodila.

Prav Mirovni inštitut pa je eden izmed vlagateljev intervencije, ki poziva k hitri razsodbi. Tesno pa tudi sodeluje s Pravno mrežo za varstvo demokracije, kjer so pripravili zakon, ki ga presoja ustavno sodišče, kar je med drugim že julija lani odkrito priznal predsednik vlade, Robert Golob.

 

Sodnica Kogovšek Šalamon je tako pri razsojanju o tej zadevi v konfliktu interesov.

Peter Gregorčič: Sodnica naj se iz odločanja izloči

Tako je vsaj prepričan prvopodpisani pobudnik Peter Gregorčič, ki je danes dopoldne, po tem, ko se je včeraj v javnosti razvedelo za dodatno zaposlitev Kogovšek Šalamonove, podal predlog za njeno izločitev iz odločanja o omenjeni zadevi in sicer »zaradi kršitve objektivnega videza nepristranskosti iz 23. člena ustave«.

Kot v predlogu zagovarja Gregorčič, mora biti nepristranskost sojenja izražena tudi navzven, da ohrani zaupanje javnosti. Sodnica Neža Kogovšek Šalamon »brez dvoma ne izpolnjuje standarda objektivnega videza nepristranskosti. Nasprotno, morebitno nadaljevanje dela sodnice dr. Kogovšek Šalamon v tej zadevi bi ustvarilo neizpodbiten videz, da delo ustavnega sodišča ni nepristransko in bi nedvomno, kar se že dogaja, izničilo zaupanje javnosti v pošteno sojenje ustavnega sodišča v tej zadevi.«

Sodnica Kogovšek Šalamon je bila sicer na današnji obravnavi službeno odsotna, tudi o tem predlogu pa sodniki danes niso sprejeli nobene odločitve. Na Ustavnem sodišču so potrdili tudi, da sodnica ima soglasje delodajalca za opravljanje dopolnilnega dela na Mirovnem inštitutu.

V kolikor so bo iz odločanja izločila, pa to ne bo edina izločitev. Iz postopka odločanja je že izločen sodnik Rok Čeferin, saj je pisarna Čeferin pripravila pravno mnenje za eno izmed strank v postopku. Neža Kogovšek Šalamon je bila edina sodnica, ki je glasovala proti izločitvi Čeferina.

Pat pozicija in nove izločitve?

Trenutno o zadevi odloča osem sodnikov, ki pa so po neuradnih informacijah razdeljeni točno na polovico. V kolikor se razmerje med sodniki ne spremeni, pa sodišče ne more sprejeti odločitve, saj je za to potrebna večina. Odločanje se v tem primeru lahko zavleče za več let. Izločitev Kogovšek Šalamonove pa bi lahko pomenila, da se tehtnica prevesi na stran tistih sodnikov, ki menijo, da je zakon neskladen z ustavo.

V javnosti so se danes že pojavili tudi predlogi za izločitev še enega sodnika, in sicer ddr. Klemna Jakliča, ker naj bi bil v preteklosti naklonjen obstoječemu zakonu, v depolitizacijo novega zakona pa je podvomil tudi v pogovoru za Radio Ognjišče 20. marca letos. Nekateri mu celo očitajo, da je soavtor trenutno veljavnega t. i. Grimsovega zakona iz leta 2005, kar pa je Branko Grims že zanikal.

Vlada po hitrem postopku v menjavo vodstva z novelo Zakona o zavodih?

Medtem pa skuša vlada zaobiti ustavno sodišče s spremembo Zakona o zavodih, ki so jo v Državni zbor vložili včeraj. Zakon, ki sicer velja že od leta 1991, bi zdaj radi spremenili po skrajšanem postopku. Novela ima le tri člene, katerih namen je »prenova razlogov za razrešitev direktorja in ureditev imenovanja vršilca dolžnosti direktorja zavoda,« kot so zapisali predlagatelji.

Oziroma čim hitrejša zamenjava generalnega direktorja RTV Slovenija, Andreja Graha Whatmougha, kot je prepričan novinar Bojan Požar. V javnosti so se včeraj sicer pojavila tudi ugibanja, da je zakon namenjen zamenjavi še kakšnega drugega direktorja, med drugim tudi direktorice ZD Ljubljana Antonije Poplas Susič, ki jo podpira ljubljanski župan Zoran Janković, nasprotuje pa minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Kot opozarja Požar, zakon predvideva »rešitev« za oba možna scenarija, ki ne bi omogočila takojšnje zamenjave Grah Whatmougha prek novele zakona o RTVS, ki je namenjena predvsem takojšnji zamenjavi aktualni vladni koaliciji nenaklonjenega vodstva in zagotovitvi, da RTV Slovenija tudi v prihodnje bistveno težje pade izpod okrilja leve politike.

Novela Zakona o zavodih tako vladi omogoča, da lahko brez razpisa imenuje novega v. d. direktorja, torej zamenja Grah Whatmougha, če bi sodišče še dolgo odločalo o zakonu o RTV Slovenija. V kolikor pa bi ustavno sodišče Grah Whatmoughu vrnilo polni mandat, bi vlada lahko zahtevala od programskega sveta razrešitev direktorja. V kolikor ta tega ne bi storil, bi ga vlada lahko po osmih dneh razrešila sama.

Ali bi novela veljala tudi za direktorja RTV Slovenija je sicer vprašanje, saj imenovanje le tega ureja specialni zakon o RTV Slovenija, ki načeloma prevlada nad splošnim, kot je zakon o zavodih.

V ljubezni in vojni je vse dovoljeno

Tako se vsaj obnaša aktualna vladajoča koalicija. Ko je kot eno prvih dejanj mandata spremenila zakon o RTV Slovenija, izključno z namenom, da zamenjajo vodstvo, so to počeli tako nespretno, da se je zadeva zdaj zataknila na ustavnem sodišču. A kljub nazorski levi prevladi sodišča je zakon, namenjen prevzemu javnega medija v stilu Viktorja Orbana, napisan tako slabo, da ga niti aktualna večina zaenkrat ne more »požegnati«.

In vse več sodnikov te večine se zapleta v težave. Če je že samo po sebi sporno, da nekdanja direktorica aktivističnega inštituta postane ustavna sodnica, ta poleg tega še vedno za aktivistični inštitut opravlja delo, inštitut pa potem celo sodeluje v zadevi, o kateri sodnica razsoja.

Konflikt interesov je bistveno bolj očiten kot pri Jakliču, ki je zgolj izrazil načelno mnenje, ki ne pomeni nujno, da eni ali drugi opciji nasprotuje, zgolj opozarja na pasti in težave v argumentaciji. Kar morda res ni optimalno za odprto zadevo, a bistveno manj sporno kot delo Mirovnega inštituta.

Vlada pa medtem znova, po hitrem postopku, da bi čim bolj omejila javno razpravo, vodstvo RTV Slovenija skuša zamenjati že z drugim zakonom. In ob vsem tem premier na veliko v medijih razlaga o transparentnosti. V ljubezni in vojni je (nekaterim) očitno res dovoljeno vse. Ali pa tako vsaj mislijo.

 

 

 

 

Povezani članki

7 komentarjev

  2. Škandal brez primere je, da se sodnica ni sama izločila že prvič, ob zadržanju novele Zakona o RTV. Se pravi, da je bila pristranska in je goljufala, da je lahko razsojala. Talšno ustavno sodnico bi moralo razrešiti US samo, saj tej osebi ni več moči zaupati, da bi zagotavljala pošteno sojenje. Upam, da se bo našel kdo, ki bo US k temu pozval ali sodnico celo tožil zaradi razsojanja ob konfliktu interesa ob zadržanju novele Zakona o RTV. Razsojala pa je trudi v primeru družinskega referenduma, čeprav je tam interesno nastopal tudi njen felodajalec. To žensko mora nekdo razrešiti njene vloge na US. In to TAKOJ.

  3. Dodatno vprašanje, ki ga je navrgel zakon o RTV je, ali je dr. Neža Kogovšek Šalamun sploh lahko sodnica Ustavnega sodišča?
    Ustavni sodnik mora biti neutralen, mora dajati videz nepristranskosti. Ustavna sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamun je zaposlena v Mirovnem inštitutu. Bla je direktorica inštituta, sedaj pa je celo 20% zaposlena v njem in opravlja funkcijo ustavne sodnice. Mirovni inštitut je izrazito politična organizacija leve provinience, politično popolnoma opredeljen. Vemo, da so predmeti ustavnega sodišča pred vsem politične narave, zato je nedopustno, da je ustavna sodnica politično opredlejena. Njena funkcija je sporna, zato je potrebno problem obravnavati tako, da se vsak dvom o politični pristranskosti odpravi.
    Najprej je potrebno pridobiti relevantno mnenje ESČP ali je lahko poltično ekstremno leva sodnica enakopravni član Ustavnega sodišča. V kolikor bo ESČP izreklo dvom v nepristranskost takšne sodnice, bo potrebno mesto izpopolniti s primerno sodnico, ali sodnikom. Nemudoma pa je potrebno izvesti revizijo vseh odločb, pri katerih je sodeoelavala omenjana sodnica. Vse odločbe ,ki so imele politično konotacijo je potrebno razvealjaviti, saj sodnica z ekstremno levimi stališči ne more razsojati zadev s politični predznakom.

    • Odg apnm
      Ja, v normalni demokraciji itak ne, iz cca
      10 vzrokov…
      Tu pa gre za jemanje vsakega ugleda in kredibilnosti vsem institucijam ki so osnova za demokraticno drzavo…
      Ustavno sodisce, drzavni zbor, itak vlada, drzavni svet spreminjajo v ulicno klepetalnico itd itd.
      Aja, edin prezidentka ima mocan in sirok ugled….

  4. V video insertu predsednik vlade deluje, kot da bi bil malo “nepriseben”.
    Vsekakor pa bi si levičarji radi naredili državo po svoji meri. Zato spreminjajo ustavo (Cerarjeva vlada glede financiranja programov v katoliških šolah), golobova vlada s spreminjanjem zakona o RTV. Taka je pač demokracija po ofarsko.

    • Imate prav, deluje tako, kot, da ni “prisoten”.

      Policija na cestah lahko zaustavi voznike avtomobilov, avtobusov…. in jim da preizkus testa na alkohol in mamila.

      Ko pa nam VLADARJI “vozijo državo”, nimamo pravice vedeti o njihovih psiho-fizičnih sposobnostih.
      To bi morali spremeniti, ter poslance in tudi “vladarje” testirati, preden dobijo “vajeti v roke”.
      Sicer nas bodo ti “vozniki” pripeljali v “prepad”.

Komentiraj