Uspehi, s katerimi se najraje pohvalijo dosedanji evropski poslanci iz Slovenije

Blaž Čermelj
8

Volitve v Evropski parlament so odlična priložnost tudi za to, da poslanci potegnejo črto pod svojim mandatom.

Zanimalo nas je, katere dosežke svojega zadnjega mandata si slovenski evropski poslanci štejejo kot svoje največje uspehe. Odgovore na to vprašanje smo prejeli od Franca Bogoviča (SLS), Tanje Fajon (SD), Lojzeta Peterleta (NSi) in Igorja Šoltesa (Verjamem/DESUS).

Dosedanji poslanci SDS-a so našo prošnjo ignorirali, kot tudi Ivo Vajgl, ki ni več med kandidati. 

Evropski poslanci skozi celoten mandat delujejo v različnih odborih in skupinah, zato so njihovi dosežki do neke meje neprimerljivi. A ne glede na to mora vsak od poslancev na koncu mandata pokazati določene rezultate v zvezi s področji, s katerimi se je ukvarjal in seveda tudi v zvezi s Slovenijo, državo, ki jo je predstavljal.

Tanja Fajon: podpredsednica poslanske skupine S & D

Tanja Fajon je bila v tem mandatu podpredsednica poslanske skupine Socialisti in Demokrati. Nihče od ostalih slovenskih evropskih poslancev v parlamentu ni imel tako pomembne funkcije. To je tudi eden od najmočnejših razlogov, da jo je bruseljski medij Politico dvakrat uvrstil med 40 najvplivnejših evropskih poslancev. Tako velikega vpliva po po mnenju Politica ni imel noben drug slovenski evropski poslanec.

Kot pomemben vidi svoj prispevek v tem mandatu tudi pri področju migracij. Pravi, da ji je v naslednji finančni perspektivi za Slovenijo uspelo zagotoviti 70 namenjenih boljšemu upravljanju z migracijami z željo, da bi zmanjšali nezakonito preseljevanje in trgovino z ljudmi.

Poudarja tudi svoje zagovarjanje svobode medijev in svobodnega interneta, opozarjanje na kršitve človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. V tem okviru je predlagala sprožitev 7. člena proti madžarski in Poljski ter opozorila predsednika EP in EK, “da v Sloveniji ne pristajamo na politične voditelje, ki zaradi političnih interesov potvarjajo zgodovinska dejstva, širijo nestrpnost in strah ali pa politiko postavljajo nad razsodbe sodišč, kot se je to zgodilo v primeru arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško“.

Igor Šoltes: življenjski problemi državljanov EU

Vir foto: igorsoltes.eu

Igor Šoltes pravi, da je bila glavna značilnost njegovega dela v tem prvem mandatu ta, da se ni posvečal prestižnim političnim temam, ampak so bili v ospredju življenjske teme, kot so varovanje okolja, skrb za zdravje, pravice potrošnikov in zmanjševanje socialnih razlik med različnimi državami in socialnimi skupinami.

V nadaljevanju navaja dva takšna primera. Peticijo za več lokalne hrane na krožnikih, ki bo, kot upa, v naslednjem mandatu doživela svoj epilog s sklepom o izvzetju hrane iz sistema javnih naročil. Na ta način bi skrajšali dobavne verige, obenem pa tisti socialno najranljivejši vsaj v javnih zavodih ne bi več jedli slabe in cenene hrane.

Opozarja pa tudi na sprejem evropskega akta o dostopnosti, pri katerem je sodeloval kot poročevalec v senci. Gre za, po njegovih besedah, zgodovinski dokument, ki na ravni Evropske unije določa, kako morajo biti invalidom prilagojene storitve in izdelki.

Franc Bogovič: projekt pametnih vasi

Vir foto: twitter

Franc Bogovič velja za zelo dobrega poznavalca problematik podeželja, kar je zaznamovalo tudi njegovo delo v Evropskem parlamentu. Skupaj z madžarskim poslancem Tiborjem Szanyijem je bil nosilec iniciative Pametne vasi. To je projekt, ki celostno pristopa k modernizaciji podeželja in izkoriščanju tehnoloških rešitev ter novih poslovnih konceptov za ustvarjanje dodane vrednosti in novih zaposlitvenih priložnosti na podeželju.

Za promocijo bioekonomije in krožnega gospodarstva v povezavi s projektom Pametnih vasi je v letu 2018 prejel nagrado »MEP award« za najaktivnejšega poslanca na področju raziskav in razvoja.

Lojze Peterle: boj proti raku in trgovinska pogajanja

Lojze Peterle navaja, da je postal v Bruslju eden najpomembnejših in prepoznanih ljudi, ki se ukvarja s področjem boja proti raku. To svojo prepoznavnost zdaj skuša pretopiti v čim več konkretnih odločitev, ki bodo k temu še dodatno pripomogle. Ena od teh je povečanje sredstev za to s 100 na 400 milijonov evrov. Druga pa sprejem direktive na področju generičnih zdravil, ki bo ta pocenila, tako da bodo zdravstveni sistemi na ta račun prihranili okrog 7 % denarja.

Ponosen je tudi na to, da je tekom svojega dela v Evropskem parlamentu namenil že več kot 200 000 evrov za plačana pripravništva mladih, v Bruslju in Strasbourgu pa je sprejel že več tisoč slovenskih obiskovalcev.

Kot velik uspeh pa si šteje tudi delo na enem od dveh gospodarskih sporazumov, ki sta bila v tem mandatu podpisana z Japonsko.

Poudarja pa tudi ukrepe za zaščito čebel in drugih opraševalcev z omejitvijo rabe pesticidov.

8 KOMENTARJI

  1. Fajonova tepta DEMOKRACIJO. – Potvarjajo zgodovinska dejstva?

    To je v Evropi prisotno predvsem v VZHODNIH državah. Če hoče kdo to popraviti, skočijo levičarji v “luft”. Tako lahko rečemo, da Fajonova dejansko PODPIRA NEPOPOLNO zgodovino, ki so jo napisali KOMUNISTI – to je daleč od resnice. In te laži širi v Evropi.

    Države, ki so trpele v enoumju komunizma, imajo pravico, da obelodanijo zgodovinska dejstva, ki so jih KOMUNISTI zamolčali. To se je dogajalo na Poljskem, Madžarskem, v Jugoslaviji – Sloveniji ……
    Zaradi takih poslank . kot je Fajonova, nimamo DEMOKRACIJE niti nevtralnega sodstva. Temu ona pravi SVOBODA, ne pove pa, da imajo to svobodo pri nas v “rokah” samo komunisti. Teh ne bodo naša sodišča nikoli obsodila, pa naj naredijo kar koli. Lep primer je Jankovič, ki ga podpira Kučan, tako kot Fajonovo.

    Šoltes je previdno raje deloval v področju okolja. Politične teme bi pripeljale na plan ZLOČINE sorodnikov. Sedaj je pristal v DESUS, ki ima propagandni oddelek ZZB, ki je nadaljevanje dela, njegovega dedka Kardelja in prastrica Ivana Mačka.

    NSI je Bogoviču omogočila, da je lahko deloval v EU parlamentu.

    Peterle je sigurno dal svoj prispevek k prepoznabnosti Slovenije. Ima dobre nastope in prijazno sprejema v parlamentu svoje sonarodnjake. Svetovni dan čebel, mislim, da je bil sprejet na njegovo pobudo. Tako, da ga lahko pozitivno ocenimo.

    • Kraševka, ne zameri!

      Če bi soočili Fajonovo in Peterleta, sem prepričan, da bi bila oba tako silno zmerna, da nekdo, ki ju sicer ne pozna, ne bi vedel, kdo od njiju je salonski desničar in kdo skrajni levičar, če že ne komunist.

      To je posledica prislovične “zmernosti” v najbolj “žlahtni” stranki desnice.

  2. Kakšni uspehi? Imamo kupe vahabitov. Uničeno Libijo, Irak in Sirijo kjer režejo kristjanom glave in vanje mečejo bombe. Je to uspeh? Edino kar nam manjka je, da padeta Iran in Bangladeš. Takrat bomo imeli še nekaj dodatnih priseljencev. Bangladeš bo padel zaradi podnebnih sprememb, a Iran bo padel zaradi Izraela. Kdo bo futral Irance in Bengalce?

  3. Fajonova se hvali, kako visok položaj je dosegla v Evropi.

    Istočasno, ko govori, da se zgodovine ne sme uporabljati v politične namene, je sama ena izmed tistih, ki hvali le tisto zgodovino, ki so jo komunisti napisali. Nikakor pa ni med tistimi, ki bi odobravali, da se zgodovina dopolni z dejstvi, ki so jih komunisti po letu 1945 zamolčali. Problem je bilo, ker se je do nedavnega uporabljalo tudi revolucionarno pravo. po nekod se delno še danes.

    Ta problem ima Slovenija, Madžarska, Poljska, ter veliko drugih iz V Evrope.
    In če bi kdo rad to krivico popravil, se oglasijo taki, kot Fajonova, ki tega ne pustijo. Ali je to Evropska demokracija? Mislim, da se ona na demokracijo večkrat požvižga. Ona se pač trudi za VZPON LEVICE.

  4. Da se je Vajgel odpovedl “poslovilnemu” govoru, človek še nekako razume. Da pa se sredi volilne kampanije SDS jevci odpovedo nagovoriti volilce in se malo pohvaliti, to je pa nerazumljivo, a v stilu stranke.

  5. Je že tako Kremeniti, da nismo vsi vsem všeč. Taka je pač realnost življenja. Fajonova je to razumela , skrila svoje predsodke in povedala, kar je pač njej v korist, če ji je že medij dal to priložnost, kljub temu, da je toliko inteligentna, da je vedela, da bo v komentarjih kritizirana.

  6. Karkoli naredili v EU-parlamentu(če si sploh upajo),so slovenski poslanci,če tudi bi kdo bil podpredsednik poslanske skupine,še vedno samo “drobtinica”. “Majhna država”, “mikro modrost”, “majhna jajca” so glavne značilnosti naših poslancev. In bistveno, dobrega ni videti,slabo pa čutimo. Recimo,delovanje Fajonove !
    Migranti in Fajonova so slovenska pokora ! “Računi” prihajajo in še več jih bo !

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime